Politehnik JANEZ SIEGFRIED HERBERT TAUFFERER se je rodil na današnji dan leta 1750 v Ljubljani. Šolal se je na vojaški akademiji na Dunaju in že pri 24-ih postal stotnik. Ob vojaški službi – njegovo delo je bilo načrtovanje tehnike in fortifikacijskih objektov – je deloval tudi na gospodarskih področjih. Med drugim je organiziral in delno izpeljal raziskovalno odpravo, ki naj bi pokazala, kakšne ladje bi bilo mogoče uporabiti za plovbo po poti argonavtov iz naših krajev vse do Carigrada. Zamisli ni izpeljal do konca, izdelal pa je navigacijsko karto te plovne poti. Zdaj jo hrani Vojni muzej na Dunaju.
Zaradi stroškov z odpravo je Taufferer doživel stečaj. Pred upniki se je umaknil v Rusijo, tam pa se je ukvarjal z načrtovanjem rečnih topovnjač. Ko se je čez leta vrnil v Avstrijo, so ga razglasili za jakobinskega zarotnika in pobegnil je v Francijo. Kot dobremu poznavalcu avstrijskih razmer so mu tam zaupali ustanovitev posebne skupine za diverzantske akcije. V eni izmed teh so ga Avstrijci ujeli ter ga kot dezerterja in izdajalca obsodili na smrt z obešenjem. Dan po izvršitvi sodbe so Janeza Tauffererja izbrisali s seznama kranjskih deželanov.
—–
Na današnji dan leta 1875 se je v Vinici rodil literarni zgodovinar, teoretik, esejist in prevajalec IVAN PRIJATELJ. Na Dunaju je študiral slavistiko, izpopolnjeval pa se je v Rusiji, na Poljskem, v Nemčiji in Franciji. Od leta 1919 je bil profesor na tedaj ustanovljeni ljubljanski univerzi in na filozofski fakulteti predaval o novejši slovenski književnosti in poglavjih iz drugih slovanskih književnosti.
Kulturnopolitični programski pomen je imelo njegovo delo o slovenski reformaciji, za tujino pa je pripravil dva pregleda slovenske književnosti, o sodobnikih, predstavnikih slovenske moderne, pa je objavil nekaj pomembnih esejev. Na ožjem strokovnem področju je Ivan Prijatelj odločilno vplival na celotni rod svojih naslednikov, ki so usmerjali slovensko literarno zgodovino še dolgo po njegovi smrti leta 1937.
—–
JOSIP KASTELIC se je med prvo svetovno vojno bojeval na Južnem Tirolskem, leta 1922 pa je končal študij teologije, bil nato kaplan na Jesenicah in pozneje župnik pri Svetem Križu nad Jesenicami (zdaj Planina pod Golico). Leta 1925 je kot izseljenski duhovnik odšel v Francijo, po sedmih letih pa v Argentino in v La Paternalu organiziral prvo slovensko mašo. V »Slovenskem tedniku« je uvedel rubriko »Moje versko življenje«; iz nje se je razvila mesečna revija »Duhovno življenje«, ki jo je urejal do začetka druge svetovne vojne. V časopisu »Slovenec« je objavil tudi študijo »Slovenski izseljenci v Argentini«, v kateri je opisal deželo in tedanjo slovensko skupnost. Leta 1940 se je pridružil argentinski odpravi na Aconcanguo, najvišji gori na ameriški celini, in med potjo umrl. Nagrobnik v kraju Puente da Inca mu je idelal Viktor Sulčič, slovenski arhitekt, ki je v Argentini sicer postavil vrsto večjih objektov. Josip Kastelic se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Šmihelu pri Žužemberku.
—–
V Sloveniji je na današnji dan leta 1990 potekal plebiscit o osamosvojitvi naše države, tedaj še republike v okviru Jugoslavije. Glasovanja se je udeležilo 93 odstotkov volilnih upravičencev, za samostojnost pa je glasovalo 88 odstotkov vseh volilcev. Po zakonu naj bi bila odločitev uresničena v šestih mesecih. Slovenska oblast je že prej začela diplomatsko akcijo, s katero je skušala drugim republikam in svetu pojasniti svoje motive za osamosvajanje. Zagovarjala je tezo o razdružitvi in ne o odcepitvi. Najbolj odklonilno stališče do slovenskih potez je imelo srbsko vodstvo.
