Ob koncu leta 1846 je tedanja avstrijska cenzura naposled odobrila tisk Poezij doktorja Franceta Prešerna, prepovedala pa je objavo Zdravljice. Prešernove pesmi so tako izšle na današnji dan pred 172-imi leti in ta datum je postal eden najpomembnejših mejnikov v naši kulturni zgodovini. Zbirko je natisnila Blaznikova tiskarna v Ljubljani v 1.200 izvodih. Kritika je sicer opozorila na Prešernov umetniški pomen, toda pravo vrednost njegovih umetnin je 20 let pozneje ob novi izdaji Poezij v svojem eseju predstavil Josip Stritar.
—–
Najpomembnejše gledališko delo Antona Tomaža Linharta je komedija »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Besedilo ni le prost prevod, ampak samostojna predelava in podomačitev dela »Figarova svadba« francoskega dramatika de Beaumarchaisa. Ker je ta v svoji komediji z duhovitimi šalami švrkal aristokratske privilegije in opozarjal na zdravo pamet preprostih ljudi, je v Parizu Beaumarchaisova igra čakala na uprizoritev šest let, na Dunaju pa je predstavo prepovedal sam cesar.
V »Matičku« je Linhart ohranil tipične lastnosti razsvetljensko-rokokojskega izvirnika, vendar ga je skrajšal, zmanjšal število oseb, dogajanje postavil na Gorenjsko in temu primerno spremenil socialne profile oseb, zlasti Matička. Najizvirnejši Linhartovi prizori prikazujejo odnos takratne birokracije do kmetov in slovenščine, posebno živ pa je tudi z gorenjščino obarvan jezik. Komedijo so začeli na amaterskih odrih uprizarjati v začetku leta 1848, decembra leta 1898 so jo uprizorili v novem Deželnem gledališčo v Ljubljani.
Najpomembnejša uprizoritev pred drugo svetovno vojno pa je bila na današnji dan leta 1934 v režiji Branka Gavelle in s prvimi igralci tedanje ljubljanske Drame: Ivanom Levarjem, Marijo Nablocko, Mihaelo Šaričevo in Modestom Sancinom. Režiser Gavella, ki je pred tem uprizoril že Beaumarhaisovo komedijo in Mozartovo opero o Figaru, je Linhartovo delo zelo cenil in tako pred 84-imi leti pripravil prvo umetniško neoporečno uprizoritev komedije »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«.
—–
Avstrijski slikar, arhitekt in grafik FRIEDENSREICH HUNDERTWASSER s pravim imenom Friedrich Stowasser je skušal umetniško ustvarjanje z načinom življenja združiti v celoto. Slikarski slog – poetično in barvito izražanje razpoloženja v labirintnih kompozicijah, v katerih je tudi precej zlatega in srebrnega tona – je povzel po dekorativnosti secesije. Njegove barvite grafike in sitotiski so postali zelo priljubljeni. V drugi polovici prejšnjega stoletja se je veliko ukvarjal z ekologijo in oblikovanjem urbanih okolij in stanovanjskih prostorov.
S preoblikovanjem in preoblačenjem stavb je skušal ustvariti bivališča, v katerih bi se človek znebil neprijetnih pravih kotov, ki so prevladovali v prostorih, in si tudi v stiku z naravo ustvaril prijetno in vedro stanovanje. Med njegovimi arhitekturno-slikarskimi projekti je najbolj znana Hundertwasserjeva hiša na Dunaju. Friedensreich Hundertwasser se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti na Dunaju.
