Ultrazvok

Dobra beseda je kot med: sladka za dušo in zdravilo za telo

Med je eno najbolj vsestranskih živil. Vsebuje beljakovine, sladkorje, vitamine, antioksidante, minerale

med
foto: StockSnap/ pixabay, cc

V hladnih zimskih dneh se marsikdo rad posladka z medom. Nekaterim je najslajši akacijev med, drugi prisegajo na gozdnega ali kostanjevega, tretjim je najboljši hojev, spet četrtim cvetlični. Ljudje cenimo med že tisočletja; vedenje o njegovih koristnih in blagodejnih učinkih se prenaša iz roda v rod. »Med ni samo sladilo, ampak hranilo, ki vsebuje številne snovi, ki jih telo potrebuje,« pravi prim. Peter Kapš, ki je o medu in drugih čebeljih pridelkih napisal več strokovnih knjig in člankov. Med najnovejšimi je knjižica z naslovom Zdravnik svetuje, ki je letos izšla v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije.

Uživanje medu priporočajo ob prehladu, gripi, angini in laringitisu, pa tudi ob pljučnici, bronhitisu in astmi. Redno naj bi po njem segali bolniki z boleznimi srca in ožilja ter tisti s kroničnimi boleznimi jeter, trebušne slinavke in žolča. Med pomaga tudi ob zaprtju in driski.

Prim. Kapš je specialist internist in pulmolog. Služboval je v Novem mestu, Ljubljani, na Golniku, v Zagrebu in tudi v Nemčiji. Poroča o izsledkih raziskave pri 8.000 moških, povprečno starih 65 let, ki so pokazali, da redni uživalci medu – taki, ki zaužijejo žlico medu na dan – živijo v povprečju kar eno leto dlje od tistih, ki medu ne jejo. Ker med vsebuje antioksidante, ki med drugim preprečujejo tvorbo krvnih strdkov, je med uživalci medu manj srčnih infarktov in manj možganskih kapi.