O doseganju sreče in najpogostejših zmotah, povezanih z njo, s psihologom Markom Vrtovcem.

Najpogostejša zmota, povezana s srečo, je, da je ta odvisna od posedovanja materialnih dobrin

Srečo dosegamo prek treh kanalov – prek užitka, prek smisla ter prek zanosa oz. vpletenosti. “Najpogostejša zmota je, da je sreča povezana s posedovanjem materialnih dobrin,” ugotavlja predsednik Društva psihologov Slovenije Marko Vrtovec in nadaljuje: “Za srečo v življenju si uredite socialno življenje, ljubezen, imejte krog bližnjih, nadalje najdite delo oz. službo, ki vas bo izpolnjevala, imejte dovolj denarja, ne pa preveč.

Moj nasvet zato je, da kupujte izkušnje oz. doživetja, ne dobrine. Kar vas osrečuje, ne delajte prepogosto, saj učinek sreče sicer zbledi. To naj bo kot kak priboljšek. Splača se kupiti čas, potem je pomembno, da razdružimo užitek in plačilo, da plačamo prej ali pozneje, ne pa ob istem času. Denar investirajmo v druge.”

Biti srečen se lahko do neke mere naučimo, a le pod pogojem, da vemo, kaj nas osrečuje in kaj onesrečuje. Sogovornik komentira, da postavljanje novoletnih zaobljub ni smiselno, da je to “ena bolj škodljivih zadev, povezanih s prehodom v novo leto”. Če pa že, naj bodo zaobljube take, ki zahtevajo manjše spremembe  življenja.

“Čim bolj se bomo gnali za srečo, tem bolj se bo ta odmikala,” še dodaja Vrtovec.

Andreja Gradišar