Aktualno

Vsake štiri dni ubijejo novinarja, grožnje dobivajo tudi slovenski

Med najbolj ogroženimi po novem tisti, ki poročajo o lokalni korupciji, politiki, drogah

journalism
foto: AndyLeungHK

Unesco je včeraj objavil ne prav ravno spodbudno poročilo o varnosti novinarjev. V minulih dveh letih so po svetu vsake štiri dni med opravljanjem dela ubili enega novinarja. Več kot pol jih je prvič po dolgih letih umrlo na območjih, kjer ne divjajo oboroženi konflikti. Razmere so vse bolj nevarne tudi v Evropi, za katero je krvavo leto: umor novinarke na Malti in novinarja na Slovaškem, ob tem pa še krepitev groženj. Saorla McCabe, ena od odgovornih za Unescovo poročilo, potrjuje:

“Res, v zadnjih letih beležimo porast smrtonosnih napadov na novinarje v Evropi, česar prej ni bilo. Opažamo tudi porast drugih oblik nasilja in pritiskov v številnih evropskih državah. Zdi se, da je to povezano tudi s tem, da medije vse pogosteje diskreditirajo – predvsem politiki. Marsikje se zdi, da si zdaj lahko v javnosti dovolijo veliko več žaljivk in psovk kot v preteklosti. To tudi drugim ljudem pošilja sporočilo, da so taki napadi na novinarje sprejemljivi in vodi v legitimacijo nasilja nad novinarji.”

Pri nas sicer smrtonosnega napada ni bilo, so pa v porastu grožnje novinarjem. Avgusta bi se lahko tragično končal incident, v katerem je moški v Gorici zapeljal v ekipo naše novinarke Mojce Dumančič.

“Dejstvo je, da je napadalec po nekaj mesecih še na prostosti, še vozi isti avto in ima po naših informacijah orožje.”

Pritiski na novinarje in lastništvo medijev sta tudi osrednji temi letošnjega, sicer že sedmega festivala Naprej/Forward. Danes se je dogajanje preselilo v Ljubljano in začelo z razpravo z naslovom “Medijska bera 2018”, kjer so predstavili štiri medijske projekte, ki so v tem letu odstopali od povprečja. Prva uspešna zgodba prihaja iz Prekmurja. Vestnik.si je spletna stran regionalnega pomurskega časopisa Vestnik, ki je sicer »star« že 70 let, spletna stran nekoliko manj, deluje od meseca marca. Ekipa novinarjev se trudi iskati ravnovesje med spletnim in tiskanim medijem, kar pa je sicer vprašanje, ki si ga v današnjem času zastavljajo mnogi novinarji, ki delujejo na več platformah. Izpostavjeno je bilo tudi čezmejno sodelovanje POP TV in hrvaške NOVA TV. Nastal je poseben prispevek, ki je ob arbitraži združil zgodbi z obeh strani meje in je bil hkrati objavljen na hrvaški in slovenski televiziji. Anže Božič:

“Gre za zelo različen žanr, ki se ga slovenski mediji ne lotevajo pogosto – t.i. križni način poročanja, kjer o enem problemu poročata dva novinarja, vsak s svoje strani. Sam bi si želel več novinarskega sodelovanja s tujimi mediji, ker potem zgodbo narediš drugače.”

Na razpravi so izpostavili še poseben spletni portal STAznanost, kjer novinarji poseben poudarek namenjajo dosežkom slovenske znanosti, njegova novinarka Lea Udovč pa je bila zaradi svojih prispevkov tudi nominirana za evropsko znanstveno novinarko leta.

Kot četrti primer dobre domače prakse smo spoznali portal Pod črto. Slednji trenutno s skupino drugih medijev sodeluje v evropski mreži za podatkovno novinarstvo in raziskuje segrevanje evropskih mest. Portal je zanimiv tudi kot poslovni model, saj se kot neodvisen medij financira s pomočjo donacij bralcev, podjetij in razpisnih sredstev.