Kako poskrbeti, da nek odpadek sploh ne nastane?
V Evropski uniji vsako leto proizvedemo več kot 2,5 milijarde ton odpadkov. Več kot 600 milijonov ton bi jih lahko reciklirali ali ponovno uporabili, pa jih ne. Kljub vsemu se zdi, da smo ločevanje odpadkov osvojili. Vemo, da star akumulator, čistila, olja in zdravila spadajo med nevarne odpadke, pozabili pa smo na skrb, da nek odpadek sploh ne nastane. Kot pravi Marinka Vovk, doktorica bioloških znanosti iz Okoljsko raziskovalnega zavoda Slovenske Konjice, lahko vsak s preprostimi spremembami življenjskih navad zmanjša porabo virov in s tem vpliva na finančne učinke.
Še vedno kupujemo ogromno plastenk vode. To je metanje denarja stran. Ta plastenka je porabila 40 litrov vode, da je bila narejena, ko jo je treba ločeno zbrat, reciklirat se porablja ogromno energije, obenem pa je voda iz te plastenke slabše kakovosti.
Če preprečimo nastanek odpadka, varčujemo. Eno embalažo, recimo kuhinjsko folijo, lahko uporabimo večkrat. V vsak nakup moramo vstopiti zavestno in predvsem načrtno.
Ne vse zadnji hip. Marketing pa deluje v tej smeri, da vas zadnji trenutek ujame. Tako živimo potrošniško življenje, ki seveda za sabo pušča velike količine nepotrebnih odpadkov. December bo tipičen mesec, ko bo spet nastalo ogromno odpadkov.
Alternativa brezglavemu potrošništvu so kavarniške popravljalnice ali centri ponovne uporabe, kjer lahko za približno desetodstotno ceno kupimo že rabljene, vendar povsem uporabne in lične izdelke. Sicer pa smo ljudje naravnani tako, da bomo z odpadki pametno in dolgoročno ravnali samo, če se nam bo to splačalo, dodaja Marinka Vovk, doktorica bioloških znanosti iz Okoljsko raziskovalnega zavoda Slovenske Konjice.
Tisto, kar v Sloveniji manjka, in kar tudi spodbujamo, je načelo: ˝Plačaj, kolikor odložiš.˝ Veliko ljudi je bistveno zmanjšalo količino odpadkov, vendar so na koncu meseca žalostni, ker imajo enako položnico, kot vsi ostali. Človek pa mora imeti občutek, da se nekaj njemu splača.
Sistem, ki ga že izvajajo v Belgiji, Avstriji, Nemčiji in na Nizozemskem, deluje na način, da vsak ne plača enakega deleža za odvoz odpadkov. Isti ostaja zgolj minimalni delež komunalnih stroškov, drugi del pa je variabilen in odvisen od teže naših odpadkov. V Sloveniji za zdaj obstaja samo testni model v Rogaški Slatini.
