Ko srce udari 180-krat na minuto

Atrijska fibrilacija za petkrat poveča tveganje za možgansko kap. Ogroženi so starejši, ljudje s čezmerno težo in vztrajnostni športniki

foto: James Heilman, MD/ WikimediaCommons, cc

Zdravo človeško srce se v mirovanju skrči od 60- do 100-krat na minuto. Med atrijsko fibrilacijo – to najpogostejšo obliko hitrega in nerednega srčnega ritma – pa lahko v minuti naštejemo tudi do 180 utripov. Neenakomerno bitje srca se pri atrijski fibrilaciji praviloma začne v levem srčnem preddvoru oziroma atriju.

Število ljudi z atrijsko fibrilacijo oziroma preddvornim migetanjem v Sloveniji in po svetu se povečuje. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Evropi prizadetih že več kot šest milijonov prebivalcev. Čeprav atrijska fibrilacija sama po sebi ni smrtno nevarna, pa so bolniki izpostavljeni številnim drugim tveganjem. Za kar petkrat se poveča tveganje za možgansko kap.

Občutek zbadanja in razbijanja v prsnem košu, vrtoglavica, slabost in oslabelost so opozorilni znaki, ki kažejo na nepravilno delovanje srca. Da so motnje srčnega ritma pogosta zdravstvena tegoba, zaradi katere bolniki poiščejo zdravniško pomoč, pravi kardiolog aritmolog prof. dr. Andrej Pernat s Kliničnega centra v Ljubljani.

Dejavniki tveganja in zdravljenje

Nevarnost atrijske fibrilacije se povečuje s starostjo, z roko v roki gre s povišanim krvnim tlakom, z obolenji srca in ožilja ter debelostjo. Motnje srčnega ritma so v veliki meri posledica nezdravega življenjskega sloga. Vendar pa najnovejše študije kažejo, da obstaja večje tveganje za nastanek atrijske fibrilacije tudi pri športnikih, ki se ukvarjajo z aerobnimi športi – kolesarji, tekači, plavalci.

Atrijsko fibrilacijo se lahko ustavi z električnim sunkom ali zdravili; v zadnjem obdobju pa tudi s tako imenovano katetrsko ablacijo. To je poseg, med katerim v srce uvedejo poseben kateter z elektrodo in zažgejo ter uničijo tisti del srčnega tkiva, ki povzroča aritmijo. Po besedah sogovornika je lahko zdravljenje posameznega pacienta za zdravnike kar precejšen izziv.

Pri atrijski fibrilaciji lahko napad hitrega utripanja srca traja eno uro ali več. Pri nekaterih ljudeh se srce ne umiri niti po enem tednu, pogosto pa motnja kar vztraja in vztraja. Strokovnjaki opozarjajo, da je v največji meri posledica nezdravega življenjskega sloga; kar ne slišimo radi. Priporočajo uravnoteženo in raznovrstno prehrano z dovolj sadja in zelenjave, redno, vendar zmerno telesno dejavnost in opustitev kajenja.