Območje, kjer leži Slovenija, se je v zadnjih petih desetletjih že segrelo za 1,7 stopinje Celzija, kar je skoraj dvakrat več od svetovnega povprečja, nadaljnje segrevanje ozračja pa lahko pričakujemo tudi v tem stoletju – po pesimističnem scenariju celo za dodatnih 4 do 6 stopinj v vseh letnih časih in na vseh območjih. Tako kaže danes predstavljena ocena podnebnih sprememb Agencije za okolje. Povprečna temperatura poleti bo tako denimo narasla na okoli 25 stopinj – če upoštevamo tudi noči. Zelo vroča poletja, kot je bilo leta 2003, lahko postanejo nekaj običajnega – proti koncu stoletja bodo morda celo med hladnejšimi. Prav pesimistični scenarij je menda tisti, na katerega se nekaj evropskih držav že povsem resno pripravlja. Bistvene prilagoditve bodo tako potrebne v kmetijstvu, in to ne le zaradi suše in poplav. Poleg vročih poletij bo druga pomembna posledica segrevanja ozračja tudi podaljšanje rastne dobe rastlin. Več v prispevku Erne Strniša

Vse več bo ekstremnih vremenskih pojavov

Območje, na katerem leži Slovenija, se je v zadnjih petih desetletjih že segrelo za 1,7 stopinje Celzija, kar je skoraj dvakrat več od svetovnega povprečja, nadaljnje segrevanje ozračja pa lahko pričakujemo tudi v tem stoletju – po pesimističnem scenariju celo za dodatnih od štiri do šest stopinj v vseh letnih časih in na vseh območjih. Tako kaže danes predstavljena ocena podnebnih sprememb Agencije za okolje. Gregor Vertačnik pojasnjuje:

Lahko bi se ogrelo za približno štiri stopinje do konca stoletja, mogoče celo do šest. Po najbolj optimističnem scenariju, pri čemer bi imeli zelo velike ukrepe za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, pa bi se Slovenija glede na danes segrela še za kakšno stopinjo Celzija.

Povprečna temperatura poleti se bo tako denimo povišala na okoli 25 stopinj – če upoštevamo tudi noči. Zelo vroča poletja, kot je bilo leta 2003, lahko postanejo nekaj običajnega – proti koncu stoletja bodo morda celo med hladnejšimi:

Recimo neki nedaven dogodek je bilo izredno vroče poletje leta 2003, ki je bilo daleč najbolj vroče od začetka meritev. Takšno poletje bi po zmerno optimističnem in po pesimističnem scenariju proti koncu stoletja postalo dokaj običajno. Lahko se celo zgodi, v najbolj neugodnem scenariju bi bilo tako poletje proti koncu tega stoletja celo relativno sveže.

Prav pesimistični scenarij je menda tisti, na katerega se nekaj evropskih držav že povsem resno pripravlja. Bistvene prilagoditve bodo tako potrebne v kmetijstvu, in to ne le zaradi suše in poplav. Poleg vročih poletij bo druga pomembna posledica segrevanja ozračja tudi podaljšanje rastne dobe rastlin.

 

Erna Strniša