Pametni mobilni telefon je najpomembnejša naprava za dostop do spleta, tako kaže raziskava Medijska potrošnja 2018. Več kot 70% ljudi ob gledanju televizije pregleduje elektronsko pošto, brska po družbenih omrežjih in drugih spletnih platformah, radio poslušamo predvsem v avtomobilu.

Več kot 70 odstotkov ljudi ob gledanju televizije pregleduje elektronsko pošto, brska po družbenih omrežjih in drugih spletnih platformah, kaže raziskava Medijska potrošnja 2018

Pametni mobilni telefon je postal najpomembnejša naprava, s katero posamezniki dostopajo do vsebin na spletu, kaže raziskava Medijska potrošnja 2018 agencij iProm in Valicon. Če je pred štirimi leti pametni mobilni telefon uporabljajo 60 odstotkov uporabnikov interneta, ga letos uporablja najmanj 85 odstotkov, odvisno od generacije. V generaciji Y – gre za mlade ljudi, stare od 21 do 35 – uporablja pametni mobilni telefon devet od desetih posameznikov; v generaciji baby boom – to so ljudje nad 55. letom – pa ga uporablja 76 odstotkov ljudi. Partner v raziskovalni hiši Valicon Matjaž Robinšak na podlagi ugotovitev raziskave sklepa, da je mobilni telefon posegel v vse plasti našega življenja – in ljudje – ko iščemo informacije – gremo najprej prek njega na splet poiskat najrazličnejše odgovore. S pametnim telefonom beremo novičarske portale, dostopamo do družbenih omrežij, elektronske pošte. Vse več ljudi ga uporablja za spletne nakupe, za videoklice in za urejanje financ pri izbrani banki. Odpira se vprašanje, kako uporaba mobilnega telefona vpliva na spremljanje tradicionalnih medijev, na primer televizije, radia, časopisov. Medijska potrošnja 2018 razgrinja, da ima televizija med tradicionalnimi mediji največji padec dosega za 13 odstotnih točk v primerjavi z letom 2014, a še vedno ostaja z najvišjim dosegom med mediji, ki imajo odgovorne urednike. Vse več ljudi gleda televizijo s časovnim zamikom, ne v živo.

»Več kot 70 odstotkov gledalcev pred televizijskim sprejemnikom sočasno spremlja še kakšen drugi medij na pametnem mobilnem telefonu. Najpogosteje pregledujejo objave na družbenih omrežjih, berejo elektronsko pošto in iščejo dodatne informacije za novice, ki so jih slišali na televiziji.«

Tisk, ki ga je splet v zadnjih 15 letih močno oklestil, in radio ohranjata delež uporabnikov v zadnjih štirih letih.

»Radio je krizo že prešel. Poslušamo ga predvsem med vožnjo, mladi pa ga ne poslušajo. Njegovo poslušanost lahko zniža tehnološki razvoj – vse večja digitalizacija.«

Na področju uporabe tradicionalnih medijev raziskovalec Matjaž Robinšak ne pričakuje revolucije. Pojasnjuje, da obstajajo med generacijami značilne medgeneracijske razlike. Generacija Z, mladi do 21. leta, le redko gleda televizijo in posluša radio, časopise pa komajda prepozna.

»Medijske vsebine spremlja instantno, v videoobliki, zanima jih slikovna komunikacija. Video gledajo z orodjem, ki jim ves čas predlaga nove vsebine.«

Generacija Z bo najverjetneje močno spremenila medijsko potrošnjo, bolj kot generacija Y, ki je stara od 22 do 35 let in je že spremenila navade medijske potrošnje. Generacija X – ljudje, stari od 36 do nekaj nad 50 – pa še vedno gleda televizijo, res da z vse večjim časovnim zamikom, in tudi posluša radio, zato na podlagi medijskih navad generacije X Robinšak ne napoveduje korenitih sprememb na področju medijskih navad.

»Generacija X je številčna, ne bo izginila čez noč, spremembe bodo postopne, napovedujem evolucije. Pomembno vlogo pa bo odigral tudi nadaljnji razvoj na področju digitalizacije.«

Vsekakor pa bo – tako Robinšak – medijska krajina čez štiri leta bistveno drugačna od današnje.

Nataša Lang