Z Moniko Kern smo potovali od New Delhija do Agre, se ustavili v Nepalu, ob vrnitvi v Indijo pa spoznali še rožnati Jaipur in uživaški Pushkar
Monika Kern se je pred kratkim vrnila iz potovanja po Indiji in Nepalu. Njeni še čisto sveži vtisi so nas odpeljali na glasne, živahne in pisane ulice New Delhija, mesta, kjer zaradi onesnaženja le redko vidijo sonce. Z njo smo trepetali na naporni poti do Agre in ikoničnega Taj Mahala, kjer se je za en teden priključila slovenski turistični skupini, ki je potovala v Nepal. Po vrnitvi v Indijo je pot spet nadaljevala sama – ustavila se je v rožnatem Jaipurju in potovanje zaključila v Pushkarju. Kaj se dogaja v indijskem Amsterdamu, za kaj vse Indijci uporabljajo kravji urin, kakšni so pokazatelji kastnega sistema, kako Indijci in Nepalci praznujejo novo leto ter kje na poti je srečala Slovence, je Darji Pograjc razkrila v Nočnem obisku.
Vsako leto splavijo 40 tisoč trupel
“Ne bi se šla kopat v Ganges, saj gre za eno najbolj onasnaženih svetovnih rek,” je povedala Monika Kern. Domačini pa se v reki čistijo, v njej perejo perilo in splavljajo oz. kremirajo trupla.
Ko si tam, o tem sploh ne razmišljaš, ker je tako drugače, tako barvito, toliko vonjav, tako drugače, da sploh ne razmišljaš, da je to pravzaprav njihov pogreb. Tudi v Nepalu smo šli na neko tako mesto, kjer smo bili priča pogrebu. Pred nami so položili eno žensko gor in ko si videl na tisti grmadi res noge, te je pa zadelo. Da to pa ne moreš gledati. Ker dejansko trume ljudi dajejo na ladjo, jih peljejo z druge strani reke in gledajo ta ogenj in dim. Te pa malo zadane, da zakaj mi to tukaj gledamo. Meni ni bilo prijetno, res iskreno ne.
V Gangesu je opazila od človeških kosti do smeti in pesticidov.
Potovanje v času
“To je bilo super smešno, ampak super fajn,” se v smehu spominja Monika. 8. novembra se je namreč zavedla, da imajo v Indiji 3 uradna štetja let. Za dokaz in spomin je shranila naslovnico časopisa, ki ga je s seboj prinesla iz Indije.
Imajo našega, tako da v levem kotu časopisa vidiš našo letnico, dan in mesec, potem pa še dve drugi štetji. Nimajo nujno 30 dni v mesecu, tudi meseci niso tako kot jih mi poznamo. To novo leto, torej leto 2076, se imenuje tihar, potem je bilo pa še leto oz. je še vedno 1039. Resnično zanimivo in za Evropejca pravzaprav kar malo pravljično.
Tudi praznujejo ga pravljično, bučno in pisano. Monika pa je imela to srečo, da je novo leto oz. tihar doživela v Nepalu, za rep pa je v Indiji ujela še praznovanje njihovega noverga leta oz. divalija.
