Slovenci na leto proizvedemo okoli 6.600 ton nevarnih odpadkov oziroma 3,2 kilograma na prebivalca. Sem sodijo vse tiste odpadne snovi, ki vsebujejo zadostno koncentracijo nevarnih snovi, da lahko povzročijo škodo okolju in zdravju, denimo čistila, pesticidi, ostanki lakov in barv, kozmetična sredstva, zdravila, baterije, pa tudi odpadne maščobe. Ob letošnjem evropskem tednu zmanjševanja odpadkov pristojni opozarjajo, da vse našteto ne sodi v domače zabojnike, temveč v zbirne centre, na zbirna mesta ali v premične zbiralnice.

Mednje sodijo odpadni telefoni in baterije, kemične snovi, pa tudi odpadna maščoba

Slovenci na leto proizvedemo okoli 6.600 ton nevarnih odpadkov oziroma 3,2 kilograma na prebivalca. Sem sodijo vse tiste odpadne snovi, ki vsebujejo zadostno koncentracijo nevarnih snovi, da lahko povzročijo škodo okolju in zdravju, denimo čistila, pesticidi, ostanki lakov in barv, kozmetična sredstva, zdravila, baterije, pa tudi odpadna olja. Ob letošnjem evropskem tednu zmanjševanja odpadkov pristojni opozarjajo, da vse našteto ne sodi v domače zabojnike, temveč v zbirne centre, na zbirna mesta ali v premične zbiralnice.

Ko rečemo nevarni odpadki, verjetno marsikdo pomisli na sumljiv bel prah ali smrdljivo tekočino, v resnici pa gre za dosti bolj vsakdanje stvari, pravi Matej Kovačič z Ministrstva za okolje:

»Telefon, sijalke in tako naprej. To niso nevarne zadeve. Do trenutka, ko jih odvržemo. V trenutku, ko začne nekdo razgrajevat te zadeve, ali, nikar ne pomislimo, da se to nekontrolirano razgrajuje nekje v naravi, pa začnejo nastajati snovi, ki so okolju ali zdravju škodljive. In to pomeni, da govorimo o nevarnih odpadkih.«

Drug primer. Vsak dan v odtok zlivamo najrazličnejša čistila. Ta v manjšem obsegu niso problematična. A pretiravati ne kaže, raje se vrnimo k bolj naravnim različicam, ki jih lahko izdelamo sami.

Med nevarne odpadke sodi tudi jedilno olje, ki ostane, denimo, po cvrtju. Tudi to lahko onesnaži vodne vire, predvsem pa olje vsebuje snovi, ki uničujejo koristne mikroorganizme, ki pomagajo po naravni poti razgrajevati ostale odpadke.

Posebej velja omeniti odpadno električno in elektronsko opremo. Njena uporaba narašča, Slovenci je imamo doma okoli 160 kilogramov na prebivalca. V številnih izdelkih najdemo, denimo, litij-ionske baterije. Rudolf Horvat iz podjetja Saubermacher opozarja, da bi jih morali zbirati ločeno:

»V igrači jo najdemo, v kolesu, v avtomobilu in podobno. Te male zadeve se najdejo tudi v mešanih komunalnih odpadkih. In vemo, da iskrica preskoči in požar je lahko zelo hitro tukaj.«

Erna Strniša