Čas v začetku 19. stoletja, ko so Slovencem vladali Napoleonovi Francozi, je ostal zapisan v našem slovstvu v dobrem in slabem. Med te vsekakor sodijo zgodbe o francoskem novačenju Slovencev v Napoleonovo vojsko. Tako je Josip Jurčič temu posvetil zgodbo »Spomini starega Slovenca«. V njej je opisal dogajanje v Ilirskem polku, kot se je imenovala enota francoske vojske, v katero so novačili Slovence iz Ilirskih provinc. Ukaz o ustanovitvi je Napoleon podpisal na današnji dan leta 1810.
Polk s francoskim imenom »Regiment d´Illyrie« pa je imel že na začetku težave z moštvom. Nabornike so lovili Francozi in tudi domačini, le kmečkim sinovom, šolanim meščanom in rudarjem se jim jih ni bilo treba bati. Ujete so navadno v okovih pripeljali v Ljubljano, tam pa jih je prevzela vojska. Spet so skušali pobegniti in Francozi so jih nekaj ubili takoj, nekaj pa tudi kaznovali s smrtjo. Ko so nasilno polovljene nabornike izurili, so jih poslali v boje po Evropi. Iz Napoleonovega Ilirskega polka so se domov vrnili le redki.
—–
Pesnik in prevajalec MILE KLOPČIČ je bil predvojni aktivist, med drugo svetovno vojno pa partizan. Tako v partizanih kot po vojni se je ukvarjal predvsem s kulturo. Bil je privrženec aktivistične, družbeno angažirane različice ekspresionizma, pri kateri ima literatura nalogo revolucionarni ideologiji pomagati do zmage z močnim učinkovanjem na človekova čustva. Pozneje se je preusmeril k socialnemu realizmu s slogovnimi potezami nove stvarnosti. V partizanih je napisal enodejanko »Mati«, pravi zgled agitpropovske umetnosti. Klopčič sodi tudi med naše vidnejše prevajalce tuje poezije, predvsem ruske. Leta 1961 je dobil Prešernovo nagrado, leta 1976 pa tudi sovjetsko nagrado Maksima Gorkega. Rodil se je na današnji dan leta 1905 v L´Hôpitalu v Franciji.
—–
Politik in diplomat JOŽE ZEMLJAK je leta 1934 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike. Med študijem je politično deloval v levih krščanskih akademskih društvih in bil izvoljen tudi za predsednika Zveze slušateljev Aleksandrove univerze (to je bilo prvotno ime ljubljanske univerze). Leta 1938 je z Edvardom Kocbekom ustanovil revijo »Dejanje« in vanjo pisal politične članke. V začetku okupacije leta 1941 je kot predstavnik krščanskih socialistov vstopil v Osvobodilno fronto in bil član vodstva njene mladinske organizacije, leto pozneje pa je postal član uredništva Slovenskega poročevalca. Italijani so ga kmalu zaprli in poslali v taborišče Visco.
Po kapitulaciji Italije se je vrnil v Ljubljano in bil nato med drugim na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju izvoljen za člana Plenuma Osvobodilne fronte in Avnoja. Po koncu vojne je stopil v diplomatsko službo: bil je v jugoslovanski vojni misiji na pariški mirovni konferenci, nato pa delal na ambasadah v Parizu, Varšavi in Trstu, bil pa je tudi veleposlanik v Avstriji in Izraelu. Po vrnitvi v domovino je bil sodnik zveznega ustavnega sodišča in direktor Centra za preučevanja sodelovanja z deželami v razvoju v Ljubljani. Jože Zemljak se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.
—–
Pisateljica MARIJA MÍSLEJ je leta 1956 maturirala na učiteljišču v Trstu in potem v tem mestu in njegovi okolici poučevala v slovenskih šolah. Hkrati je obiskovala dramsko šolo Stalnega slovenskega gledališča, postala članica Radijskega odra in sodelavka Radia Trst A. Po začetnih proznih in dramskih besedlih se je uveljavila zlasti z objavami črtic in novel v tržaški reviji Mladika. Njena proza v prevladujočih temnih tonih odslikava razočaranje nad izgubljanjem slovenske zemlje ter njeno doživljanje narave in doma. Sama ali v soavtorstvu je objavila več zbirk, prvo z naslovom »Morje, ribe, asfalt« leta 1976. Marija Mislej se je rodila na današnji dan leta 1936 v Benetkah.
