Aktivna pot v šolo je pomembna za zdravje, samostojnost in socialni razvoj otrok, saj zagotavlja minimalno priporočeno količino fizične aktivnosti in spodbuja vzgojo o prometni varnosti ter trajnostnem razvoju. Otroci, ki hodijo v šolo peš ali s kolesom, so bolje telesno pripravljeni kot tisti, ki se vozijo; dokazano je, da se taki otroci tudi sicer več gibljejo in med drugim lažje sledijo pouku. Spodbujanje aktivne poti v šolo je ukrep, s katerim se s povezovanjem občin, osnovnih šol, staršev in otrok izvaja vzgoja za zdrav življenjski slog brez razlik.

O Pešbusu so v tokratni oddaji več povedala mlade novinarke s I. Osnovne šole Žalec. Učenci se v šolo odpravijo peš v organiziranih skupinah po domišljeno začrtanih potek in po stalnem urniku. Šolarji uživajo v sprehodu s svojimi sošolci in v spremstvu odrasle osebe, staršem pa ni treba vsak dan skrbeti za jutranji prevoz.

Z mladimi novinarkami iz Žalca skočili v novo sezono novinarskih delavnic

Z današnjo oddajo Hudo! smo začeli s potjo po osnovnih šolah z našimi radijskimi novinarskimi delavnicami. Prva šola, na kateri smo se ustavili v letošnjem šolskem letu, je I. Osnovna šola Žalec, na kateri so nas pričakale nasmejane in dobro razpoložene mlade novinarke, ki so se odločile, da v oddaji povedo več o tem, zakaj je hoja pomembna, zdrava, dobra in tudi zanimiva.

Aktivna pot v šolo je pomembna za zdravje, samostojnost in socialni razvoj otrok, saj zagotavlja minimalno priporočeno količino fizične aktivnosti in spodbuja vzgojo o prometni varnosti ter trajnostnem razvoju. Otroci, ki hodijo v šolo peš ali s kolesom, so bolje telesno pripravljeni kot tisti, ki se vozijo; dokazano je, da se taki otroci tudi sicer več gibljejo in med drugim lažje sledijo pouku. Spodbujanje aktivne poti v šolo je ukrep, s katerim se s povezovanjem občin, osnovnih šol, staršev in otrok izvaja vzgoja za zdrav življenjski slog brez razlik.

O Pešbusu so v tokratni oddaji več povedala mlade novinarke s I. Osnovne šole Žalec.  Učenci se v šolo odpravijo peš v organiziranih skupinah po domišljeno začrtanih potek in po stalnem urniku. Šolarji uživajo v sprehodu s svojimi sošolci in v spremstvu odrasle osebe, staršem pa ni treba vsak dan skrbeti za jutranji prevoz.

– Otroci, ki v šolo hodijo peš, so v povprečju vsak dan fizično aktivni več časa in so bolje telesno pripravljeni kot otroci, ki se v šolo vozijo.

– Pešbus spodbuja osebnostni in socialni razvoj otrok, saj ti razvijajo neodvisnost, krepita se njihov občutek odgovornosti in zavest o lastnih zmožnostih.

– Otroci s premagovanjem krajših razdalj v okolju, ki ga poznajo, postopoma osvajajo prometne predpise in pravila vedenja ter postajajo suvereni udeleženci v prometu.

– Z zgodnjim razvijanjem zdravih navad, kot je pešačenje, vzgajamo ozaveščene posameznike z zdravim in okolju prijaznim življenjskim slogom.

– Pešbus razbremeni starše, ki tako otroke v šolo pospremijo samo ob določenih dnevih, ne pa vsak dan.

– Če otroci v šolo pešačijo, se zmanjša število poti, opravljenih z avtomobilom, in posledično tudi količina škodljivih izpustov v okolje.

Vsi, ki se zanimate za organizacijo Pešbusa, si lahko podrobna navodila preberete v Priročniku za izvajanje spremljane poti v šolo, ki vas korak za korakom vodi pri širjenju pobude, pridobivanju podpornikov in izvajanju spremljane poti v šolo.

Tadeja Bizilj