Polž v podpeškem apnencu v glavnem atriju mestne hise
foto:
Matevž Novak
V današnji nedeljski reportaži se bodo stikale arheologija, zgodovina, arhitektura, umetnostna zgodovina ter naravna in kulturna dediščina. Vezni člen je naravni kamen, iz katerega so nastale najlepše mojstrovine – tako kipi kot zgradbe. Z njim so okraševali njihova pročelja ali notranjost in jih tako spremenili v kulturne spomenike. Ali poznamo slovenski naravni kamen, kaj nam sporoča, katere zgradbe in spomeniki so v prestolnici okrašeni ali zgrajeni iz njega in ali se zavedamo, da so ljubljanske ulice pravi muzej na prostem? Tudi o tem, kako zavarovati to kulturno dediščino, se je Petra Medved pogovarjala z gosti, medtem ko je občudovala naravni kamen v mestnem jedru Ljubljane.
Avtor fotografij, na katerih je naravni kamen, je dr. Matevž Novak.
Avtorica fotografij Montanistike – stavbe Naravoslovnotehniške fakultete je Tina Živec.
Presek polža v podpeskem apnencu na stopniscu mestne hise
Beli preseki litiotidnih školjk v podpecanu na vhodu mestne hiše.
Preseki rudistnih skoljk v repenskem apnencu v stranskem atriju mestne hiše
Carrarski marmor in sivi ter roznati lesnobrdski apnenec Robbovega vodnjaka
Apnenec Drenovega griča v podzidku stolnice in stebricki iz gliniskega apnenca
Peračiski tuf v stranskem vhodu v stolnico
Jablaniški gabro in bavenski granit Prešernovega spomenika
Presek morskega jezka v litavskem apnencu na Hribarjevem nabrezju
Lehnjak iz kamnoloma jezersko na centralni lekarni
Sivi podpeški apnenec z litiotidnimi školjkami in roznati hotaveljski apnenec v NUK
Sivi podpeski apnenec z litiotidnimi školjkami in rožnati hotaveljski apnenec v NUK
Plošče zelenega cizlakita s Pohorja na pročelju parlamenta
