“Če bi to storil v Sydneyju, bi verjetno zašel v težave …”

Katera slovenska navada Avstralca še vedno zabava in je v svoji deželi ne bi upal ponoviti?

Steve Hartley z udeleženci njegovih mednarodnih taborov za otroke.
foto: arhiv Explorer camps

Avstralec Steve Hartley je rodni Sydney zapustil pri 21, saj je želel videti svet in se naučiti novih stvari. Živel je v Londonu in na Škotskem, kmalu pa s prijatelji kupil kombinirano vozilo in začel potovati po Evropi in Sredozemlju. Pot jih je zanesla tudi v Maroko, kjer je na avtobusu spoznal svojo bodočo ženo, Slovenko. Potovanje je tako kmalu nadaljeval v smeri naše dežele in se – poleg v Slovenko – zaljubil tudi v Slovenijo. Prvič je tu ostal tri tedne, nato pa se je v London vrnil le še zaradi urejanja vizuma. Sledila je selitev v Kranj, kjer živi že petnajsto leto. Poleg ljubezni sta ga tu obdržala tudi lepa narava in občutek varnosti. Dovolj razlogov, bi rekli, a kljub temu ne uide vedno enakemu vprašanju. Le kako je lahko zapustil Avstralijo, kjer so vsi ljudje prijazni in kjer je vedno lepo vreme?

“Slovenci ne cenite tega, kako čudovita je Slovenija … Poglejte naokoli in bodite srečni s svojim življenjem, naučite se ljubiti Slovenijo! »Love Slovenia« naj ne bo le turistični slogan, ampak morate to verjeti tudi Slovenci. Ne sprašujte me, zakaj sem namesto Avstralije izbral Slovenijo, recite: Seveda, prav je, da živiš tu, saj je Slovenija čudovita dežela!”

Steve v življenju v Sloveniji vidi veliko plusov, med minusi poudari le birokracijo in težave z iskanjem službe. Ga pa tudi po 15 letih življenja tu še vedno spravijo v smeh nekatere slovenske navade, na primer pozdravljanje ob vstopu in izstopu iz dvigala. Ali to, da si pri nazdravljanju s pijačo pogledamo globoko v oči.

“Ko sem prišel, se mi je to zdelo res čudno, spraševal sem se, zakaj človek strmi vame. To mi je še vedno smešno, zamišljam si, kako bi bilo, če bi to storil v Avstraliji ali Londonu, v napačni družbi bi zaradi tega lahko zašel v težave. Ampak če dobro pomislim, gre za znak spoštovanja in pravzaprav to občudujem.”