Dalmatinske neveste, Dalmatinke, so mnogim brkinskim domačijam, ki so bile obsojene na propad prinesle življenje.
Brkini! Kako nenavadno, a hkrati domače zveni to ime. Marsikdo je namreč že slišal za izvrstna brkinska jabolka in drugo sadje, ali pa za znameniti brkinski slivovec. Nekdo drug povezuje Brkine z izseljevanjem, opuščenimi hišami in prepišnimi borjači – dvorišči, spet tretjega navdušujejo slikoviti zaselki in vasi. Nekaj pa je zagotovo, ta pokrajina vas ne bo pustila hladnih. Poleg številnih zgodb, ki so tkale podobo življenja in časa, so v teh krajih potekale tudi zelo intimne usode, ki so marsikje rešile brkinske družine in domačije. To so večkulturne zakonske zveze, ko so se brkinski fantje poročali z dekleti iz Dalmacije. Ta dekleta so raziskovalci poimenovali dalmatinske neveste in o njih bomo govorili v oddaji Sledi časa.
Dvomi
Na začetku si lahko zastavimo zelo težko vprašanje. Kako naj v teh neprijaznih časih predstavimo posameznico, ki prihaja iz drugega kulturnega okolja in s poroko trajno spremeni svoj način življenja? Takšno vprašanje sem si zastavljal tudi sam, ko sem iskal sogovornike za današnjo oddajo. To se je zdelo misija nemogoče, saj bi s svojimi vprašanji javno izpostavili intimo posameznice, izpostavil bi njeno družino in sorodnike. Hladnih tušev je bilo kar nekaj, dokler mi raziskovalka Tanja Grilj Lukač, ki je o dalmatinskih nevestah napisala diplomsko nalogo, ni uredila stika z dvema gospema, ki sta bili pripravljeni stopiti pred mikrofon.
Dalmatinske neveste
Raziskovalci, pa tudi javnost s terminom dalmatinske neveste označujejo priseljenke iz Dalmacije, ki so v obdobju od 60. let preteklega stoletja do razpada skupne države Jugoslavije prihajale v Brkine in se tu poročale z brkinskimi fanti. V desetletjih po drugi svetovni vojni so namreč brkinske zakonske zveze doživele usoden rez. Brkinska dekleta so se zaradi rasti industrializacije v večjih središčih začela izseljevati ne samo v domača mesta, ampak tudi v tujino. Tako so brkinski fantje izgubili morebitne kandidatke za poroko, ki so jih nadomestili z dekleti iz zadrskega zaledja na Hrvaškem, nam je povedala Tanja Grilj Lukač. Tanja je v uvodu v svojo diplomsko nalogo med drugim zapisala:
"Pripovedi, izpovedi in doživljaji Brkincev me kot domačinko spremljajo in zanimajo od otroških let. Diplomska naloga je predstavljala priložnost, da postanejo predmet preučevanja. Ob razmišljanju, čigave zgodbe naj raziščem, sem pomislila na dalmatinske prišlekinje, ki so kot žene, matere, gospodinje, kmetice in delavke nadomeščale odhajajoče Brkinke in v prazne hiše vnašale življenje."
Začetek procesa poročanja jugoslovanskih mladenk v ilirskobistriško občino sega v 60. leta preteklega stoletja. Darinka Dekleva, pionirka proučevanja dalmatinsko-brkinskih zakonov, je ob pregledovanju občinskih poročnih knjig ugotovila, da je v obdobju od 1960 do 1994 v Ilirsko Bistrico in okoliška naselja ženitno migriralo 125 Hrvatic, Bosank in Srbkinj; 11 Dalmatink iz zadrskega zaledja, vključenih v raziskavo, obravnavano v članku, se je v središče Brkinov poročilo v letih 1966–1982. Čas njihovega prihoda sovpada s splošnim pojavom. Vilma Malečkar, druga proučevalka tovrstnih zakonskih zvez namreč ugotavlja, da se je prvo dekle iz okolice Zadra omožilo na periferno območje Ilirske Bistrice v letu 1964. Obravnavane
poroke so bile najštevilnejše v drugi polovici 60. in 80. let. ( Grilj, Tanja, 2011, Monitor ISH).
Ženitno polje med Brkini in Dalmacijo je pričelo izginjati z razpadom Jugoslavije – z vojnimi razmerami, nastankom dveh držav, dvojih državljanstev, z vzpostavitvijo meje in uvedbo potnih listov. ( Grilj, Tanja, 2011, Monitor ISH).
Usode dalmatinskih nevest so bile zelo različne, od tega, da so jih v novem okolju dobrodušno sprejeli in jih popolnoma vzeli za svoje, do tega, da so bile žrtve nasilja in da so zelo trpele. Zato je razumljivo, da te svojih zgodb ne želijo razkriti. To pa ne pomeni, da Dušanka in Stoja nista imeli težav in da zato lažje govorita javno. Življenje je takšno, kot je, z vsemi vzponi in padci, ki sta jih imeli in jih še imata tudi naši sogovornici. Toda vse preizkušnje jima niso vzele dobrodušnega poguma in odprtosti, zato sta ponosni na to, kar sta in še bosta preživeli. Naj jima to vedno uspeva!
Foto utrinki
Brkini...
