Vse o oblakih z meteorologom Branetom Gregorčičem.
Svetovna meteorološka organizacija izdaja Atlas oblakov, prvega so pripravili daljnega leta 1896
Zemlja je najverjetneje edini planet v našem osončju, ki ima oblake iz vodne pare. Ti so izjemno pomembni za življenje, poudarja vremenoslovec Brane Gregorčič:
“Brez oblakov ne bi bilo vodnega cikla, reke ne bi tekle, ne bi imeli pitne vode. Ne znamo si predstavljati življenja brez tega.”
Poznamo več vrst oblakov, ločujemo pa jih glede na višino nastanka v ozračju in glede na obliko.
“Kralj oblakov je kumulonimbus, nevihtni oblak, ki sega od enega kilometra do več kot 10 kilometrov visoko, skozi vse plasti ozračja. V njem so zato zelo različni elementi. Gre za nekakšno mešanico tekočega in trdnega. Takšni oblaki so značilni za poletni čas oz. toplo polovica leta. Nastanejo lahko v manj kot eni uri, v njih lahko veter piha tudi s hitrostjo več kot 100 km/h,” pojasnjuje Gregorčič.
Tudi megla je neke vrste oblak, čeprav bi jo kdo zagotovo opisal kot poseben, čisto svoj pojav. Še ena od zmot, ki kroži med nepoznavalci pa je, da oblaki mirujejo, pravi vremenoslovec: “Skoznje stalno piha veter. Na Zemlji si sploh ne znamo predstavljati, kako burno je pravzaprav v ozračju.”
“Oblaki so bili za vremenoslovce veliko pomembnejši nekoč, ko še ni bilo razvitega računalništva, numeričnih simulacij vremena, ko ni bilo satelitskih in radarskih opazovanj,” poudarja sogovornik, ki ob koncu pravi:
“Oblaki so zelo lepa popestritev neba in se splača vsake toliko časa vzeti nekaj minut in jih samo opazovati. Tudi, če nimamo znanja o posameznih vrstah.”
Če vas tovrstno opazovanje navduši za podrobnejše opazovanje oblakov, pa lahko pokukate tudi v na spletu dostopen Atlas oblakov, ki ga pripravlja Svetovna meteorološka organizacija. Prva izdaja sega v leto 1896, zadnja je iz leta 2017.
