Nedeljsko jutro na Prvem

Od prvih poskokov in trka s kočijo do letenja na 12 km višine

25. november 1909 - obletnica prvega poleta Edvarda Rusjana

38092790235_390e5aa062_k
foto: Kamil Porembiński

Načrtovalca, konstruktorja in pilota

25. novembrer je dan, ki se je za vedno zapisal v slovensko letalsko zgodovino. Na ta dan pred 109 leti, samo 6 let za poletom bratov Wright, Edvard Rusjan prvič poleti z letalom lastne izdelave.

Krila Rusjanovih letal so bila v glavnem pravokotne oblike, izdelana so bila pretežno iz lesa. Prvo letalo je bilo verjetno prekrito s kartonom, povezano z jeklenimi žicami in tako je imelo vse skupaj trdnost, ki je omogočala, da je letalo preneslo upore pri vzletanju in pristajanju.

Srečko Gombač, avtor knjige Brata Edvard in Josip Rusjan iz Gorice – Začetki motornega letenja med Slovenci, ki se ljubiteljsko ukvarja z zgodovino letalstva in tehniške kulture, je povedal tudi, da se je Josipa Rusjana, zaradi propelerja, ki se je vrtel s pomočjo navite elastike, hitro prijel vzdevek Lastik.

11 let po prvem poletu bratov Wright

Hitro po prvih poskusih letenja se je razvilo letenje v komercialne namene, pripoveduje Borut Podgoršek, dipl. inž. strojništva (smer letalstvo) ter lastnik in avtor slovenskega letalskega portala Sierra5.net.

Prvi komercialni polet se je zgodil na Floridi v Ameriki, med mestoma Saint Petersburg in Tampa. Poletel je nekdanji župan tega mesta. Dražili so, kdo da več za karto in on je prišel do cene 400 dolarjev. Za 32 km, 20 minut letenja, je odštel 400 dolarjev. Danes bi to pomenilo nekako 8 tisoč evrov.

Pisarna nad oblaki

Alen Debeljak, kapitan pri Adrii Airways, se je z jadralnim letalstvom začel ukvarjati že pri 16. letih. Po študiju je pristal v slovenski vojski, kjer so ga poslali na tečaj za vojaškega pilota v U.S. Air Force. Ko se mu je pogodba iztekla, je zamenjal delodajalca in začel leteti z letali za prevažanje tovora. O vseh pogojih in izobraževanjih, potrebnih za pilotiranje potniškega letala, lahko podrobneje slišite v radijskem prispevku.

Šolanje na liniji v Adrii je mogoče še malo bolj specifično, ker imamo specifična letališča, kamor letimo. Letališča po Balkanu so zaradi bližine hribov težka. Šolanje je kar težko. Inštruktorja moraš prepričati, da si na taki stopnji, da gre lahko “safety” (varnostni) pilot iz kabine.

Delovni teden Adriinega kapitana traja 5 zaporednih dni, omejeni so na 12 ur (v primeru, da posadka šteje dva pilota). Ker gre za regionalnega prevoznika, so leti krajši. Na daljših letih v poslovnem razredu leti oz. dela Natalija Jezerčić, stevardesa pri Emirates Airline. Njeni urniki so mesečni – v povprečju 7 ali 8 letov na mesec, kar pomeni od 80 do 110 ur letenja.

Ko po selekciji na razpisu prejmeš “zlati klic” iz Dubaja, se začne osemtedensko izobraževanje. Stevardi in stevardese morajo biti namreč pripravljeni na številne manj in bolj kritične dogodke na letalu – od umirjanja prepirov, obvladanja prijanih potnikov do ukrepanja ob srčnem zastoju in celo porodih na dolgih čezoceanskih letih.

So pa tudi tehnični problemi. Ali recimo države, kjer so vojna območja. Na nekaterih afriških destinacijah, ko pristanemo, nas dejansko do hotela spremlja konvoj z oboroženimi vojaki. Je dosti kritičnih trenutkov, ko si malo na trnih, ampak verjameš, da bodo poskrbeli za varnost. Tudi piloti so toliko izurjeni in letijo že dosti let in pač zaupaš, da bodo naredili vse, kar je v njihovi moči.