Finančna uprava je oktobra letos že drugič prejela podatke o stanjih na računih v tujini, podlaga je samodejna izmenjava podatkov. Lani je šlo za slabih 28 tisoč podatkov, letos že 90 tisoč. Lani je najbolj zbodlo v oči, da je od 312 milijonov na računih v tujini kar 100 milijonov odpadlo na 5000 zavezancev, ki doma sodijo v prvi dohodninski razred. So skrili premoženje pred finančno upravo? Kaj je ugotovila finančna uprava pojasnjuje pomočnik direktorice finančne uprave Peter Jenko.
Samo informacija o nekem visokem znesku na tujem računu kljub nizkim doseženim dohodkom v Sloveniji v tekočem obdobju še ne pomeni, da gre za davčno utajo
Finančna uprava je oktobra letos že drugič prejela podatke o stanjih na računih v tujini, podlaga je samodejna izmenjava podatkov. Lani je šlo za slabih 28 tisoč podatkov, letos že 90 tisoč. Lani je najbolj zbodlo v oči, da je od 312 milijonov na računih v tujini kar sto milijonov odpadlo na 5000 zavezancev, ki doma sodijo v prvi dohodninski razred. So skrili premoženje pred finančno upravo? Kaj je ugotovila finančna uprava? Gre za ogromno podatkov, ki jih je treba obdelati, primerjati z že prijavljenimi dohodki, pravi pomočnik direktorice finančne uprave Peter Jenko.
Samo informacija o nekem visokem znesku na tujem računu kljub nizkim doseženim dohodkom v Sloveniji v tekočem obdobju še ne pomeni, da gre za davčno utajo ali kakšno drugo nepravilnost. Večkrat ugotavljamo, da visoki zneski na tujih računih pripadajo starejšim, ki so v obdobju svojega aktivnega življenja ustvarili neko premoženje in takrat tudi plačali ustrezne dajatve, zdaj pa prejemajo pokojnine in so zato v nizkem dohodninskem razredu.
