V Sloveniji v osnovnih šolah dela skoraj 18 tisoč učiteljev, v srednjih pa 6.131, danes pa je njihov praznik. 5. oktobra 1966 sta namreč Mednarodna organizacija dela in Unesco v Parizu podpisala Priporočila o položaju učiteljev, ki veljajo še danes. V spomin na ta dogodek je Unesco na Mednarodni konferenci o izobraževanju leta 1993 v Ženevi razglasil 5. oktober za svetovni dan učiteljev. Ob tej priložnosti vsako leto podelijo nagrade Republike Slovenije na področju šolstva, na Prvem pa lahko slišate nekoga, ki svoj poklic opravljajo z veseljem, navdušenjem in strokovnostjo. Eno takih učiteljic je pred mikrofon povabila Špela Šebenik.







Pogovor s Hano Mačkovšek ob mednarodnem dnevu učiteljev

V Sloveniji v osnovnih šolah dela skoraj 18 tisoč učiteljev, v srednjih pa 6.131, danes pa je njihov praznik. 5. oktobra 1966 sta namreč Mednarodna organizacija dela in Unesco v Parizu podpisala Priporočila o položaju učiteljev, ki veljajo še danes. V spomin na ta dogodek je Unesco na Mednarodni konferenci o izobraževanju leta 1993 v Ženevi razglasil 5. oktober za svetovni dan učiteljev. Tema letošnjega svetovnega dneva učiteljev je: pravica do izobrazbe je tudi pravica do usposobljenega učitelja. Delo s priseljenci in otroki z mednarodno zaščito prav gotovo zahteva še dodatno usposobljenega učitelja, več smo izvedeli v pogovoru s sogovornico, ki svoj poklic opravljajo z veseljem, navdušenjem in s strokovnostjo.

Hana Mačkovšek na OŠ Livada v Ljubljani uči glasbeno umetnost, vodi pevska zbora, tudi sama je glasbenica. Poučevati na šoli, kjer večina otrok ne prihaja iz slovenskega kulturnega okolja, je izziv, ki si ga je naša sogovornica želela. Opustila je celo priložnost, da bi šla poučevat glasbo na Novo Zelandijo, in se prijavila na razpis za delo učitelja na OŠ Livada. Po njenem mnenju mora biti učitelj usposobljen na več nivojih:

Eno je osnovna psihofizična usposobljenost. Vsak dan, vsako uro se je namreč treba umiriti, pripraviti in biti pozoren na vsako besedo, ki jo izrečeš v razredu. Včasih lahko samo ton besede ali njen pomen za nekoga nekaj spremeni. To je torej osnova, potem je tu seveda splošna strokovna usposobljenost in, kot je značilno za našo šolo, še specifična usposobljenost. Jaz sem samoiniciativno raziskovala multikulturno glasbo in to mi sedaj pride prav. Imam učenko iz Sirije, učenko iz Indije in potem se tudi vsi pri pevskem zboru naučimo na primer indijsko skladbo. In tu je treba poznati nekatere značilnosti multikulturne glasbene vzgoje, zakonitosti afriške ali indijske glasbe. Če te to veseli, se v to vržeš, a je izven osnovnega obsega in zahteva lastno razsikovanje in lastne vložke.

Kar zadeva ugled in položaj poklica učitelja v družbi, Hana Mačkovšek pravi, da veljajo določene predstave, kot sta lahka služba in ugoden delovni čas.

Ampak to so stereotipi. Jaz mislim, da to sploh ni služba. To je poslanstvo, ki ga živiš ves čas in se ga spominjaš zvečer, se spomniš na to zjutraj, na morju na primer nabiram prodnike, ki bodo čez dva meseca postali inštrumenti pri glasbi. Mislim, da bi lahko tudi učitelji sami več naredili in bi več govorili o pozitivnih primerih (…) in o tem, kakšne krasne stvari se dogajajo v razredih in šolah.

Špela Šebenik