Ob 90-letnici Radia Slovenija smo poslušalce v nedeljskem jutru na Prvem povprašali po njihovih prvih spominih na radio in naš program.
Kakšni so vaši prvi spomini na radio in naš program?
90 let je minilo od uradnega začetka delovanja takratnega Radia Ljubljana, predhodnika današnjega Radia Slovenija. Zato ste v oktobru na Prvem lahko slišali kar nekaj drobcev naše radijske zgodovine in glasove številnih radijskih ustvarjalcev. Praznično nedeljsko jutro 28. oktobra pa je bilo namenjeno vašim spominom in vašim glasovom. Z nami ste delili svoje prve spomine na radio in naš program. Kaj je radio pomenil v času vašega otroštva, kaj so ljudje takrat poslušali?
Z zanimivimi spomini se je oglasilo kar nekaj naših poslušalcev. Marko iz Bistrice ob Sotli je radio poslušal v temi:
“Ker je stara mama rekla, da je za poslušanje dovolj, da svetijo le tiste žarnice, ki so v radijskem sprejemniku, da ne trošimo še dodatno elektrike.”
V tretjem razredu pa so kar v šoli poslušali radijski prenos podelitev olimpijskim kolajn, zlato si je takrat prislužil Miro Cerar.
“Slab sprejem je bil po radiu in učiteljica nas je opozorila, da moramo biti tiho kot miške. Bilo nas je več kot 30 učencev in prepričan sem, da bi lahko takrat tudi miško slišali, če bi tekla po cesti, tako tiho smo bili.”
Lojze iz Morja pri Framu se je spomnil dni, ko je kot pomorščak Radio Ljubljana lovil sredi daljnih morij, Jože iz Kamnika pa kot vojak na nočni straži v Bitoli.
“Vedno sem si želel, da sem takrat na straži, da sem lahko poslušal lepe viže izpod naših planin.”
Venčka iz Ilirske Bistrice se spominja Marjana Kralja, ki ga je poslušala na tranzistorju, ki ga je brat prinesel iz Avstralije, Silvo s Ptuja pa se je spomnil tudi številnih drugih imen naših napovedovalcev in oddaj. Oče Brigite iz Adergasa je neke vrste radijski sprejemnik izdelal kar sam, Fani, ki zadnja leta živi v Domu upokojencev v Postojni, pa je kot otrok vedno komaj čakala četrtek, ko so lahko pri sosedih poslušali Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Ireni iz Kamnika se je globoko v spomin zasidral radijski prenos boksarskega dvoboja Clay proti Schmelingu iz leta 1948, ki je bil velika senzacija. Branko s Ptuja je radio začel poslušati, ker je želel vedeti, kaj se dogaja po svetu. Viktor iz Rečice pri Savinji je na poti v šolo telovadil s Stanetom Urekom in telovadcem Tomažem, slabovidnemu Milanu iz Laškega pa radio predstavlja stalnega in nepogrešljivega spremljevalca ter prijatelja.
