Dr. Blaž Vurnik: Muzej je ena od sanjskih služb vsakega zgodovinarja

Zgodovinar, kustos, ljubitelj in avtor stripov o poslanstvu zgodovinarjev, aktualnosti Ivana Cankarja in o tem, zakaj ga zanima mlajša zgodovina

dr. Blaž Vurnik s stripom Ivan Cankar – podobe iz življenja.
foto: Andrej Peunik, MGML

Če bi se po Ljubljani sprehajali z dr. Blažem Vurnikom, bi našo prestolnico spoznali nekoliko drugače, kot je prikazana v turističnih vodnikih. Razloga sta vsaj dva. Dr. Blaž Vurnik je kustos v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane, v Mestnem muzeju Ljubljana, in torej veliko raziskuje prav slovensko prestolnico, kot zgodovinarja in sociologa pa ga zanima predvsem mlajša zgodovina, torej obdobje zadnjega stoletja.

Že kot osnovnošolec je vedel, da bo zgodovinar, spominja pa se, da se je že takrat seznanil tudi z najbolj razširjeno definicijo zgodovine:

“V osnovni šoli je naš učitelj za zgodovino vsako šolsko leto začel s stavkom: Zgodovina je veda, ki nam pripoveduje o preteklosti, nam pojasnjuje sedanjost in nam pomaga gledati v prihodnost. In to smo vsako leto, od 5. razreda naprej, recitirali in se ob tem zabavali, saj smo to že pričakovali. (…) Ampak v resnici je to res to. Zgodovina je neko, če lahko tako rečem, orodje, ki nam v resnici pomaga razumeti, zakaj je svet danes takšen, kakršen je. Mislim, da je brez poznavanja zgodovine nemogoče poznati današnji svet. Seveda pa nas zgodovina lahko tudi malo usmerja v razmišljanja, kaj neka sedanjost pomeni za prihodnost.”

Zgodovinar in avtor dveh odmevnih razstav v ljubljanskem muzeju – Skriti otroci druge svetovne vojne in Ivan Cankar iz prve roke (ki si jo lahko ogledate do aprila 2019), scenarist dokumentarnega filma o skritih otrocih, raziskovalec Ljubljane, pa se je preizkusil tudi v vlogi avtorja stripa. Ker ima rad stripe in ve, da je mlademu človeku kdaj težko predstaviti kakšne zgodovinske teme na klasičen način, je skupaj z ilustratorjem Zoranom Smiljanićem izdal tudi dva stripa. Prvi, o odraščanju v okupirani Ljubljani med drugo svetovno vojno, je izšel 2015, drugi pred dobrim mesecem. Ta govori o življenju največjega slovenskega pisatelja, saj letos mineva 100 let od njegove smrti, in se imenuje Ivan Cankar: podobe življenja. Dr. Blaž Vurnik je prepričan, da je danes Ivan Cankar še kako aktualen.

“V času pred drugo svetovno vojno so si različne idejne skupine Cankarja jemale za svojega. Po drugi svetovni vojni je bilo to podobno, samo da teh skupin ni bilo več, ampak je bila ena sama. Po drugi svetovni vojni tudi ni bilo zanimanja po tem, da bi se Cankarja aktualiziralo. Kritika družbe je imela takrat neko drugo funkcijo. Danes pa Cankar spet govori – ne o svojem času, ampak o našem času. Tudi komunikacijska obračunavanja v današnjem času se dogajajo z isto terminologijo, kot se je to dogajajo v Cankarjevem času. Sodobni umetniki so na primer danes označevani z istimi žaljivkami, s katerimi je bil označevan Cankar. Tudi odnos države do kulture, do umetnosti, do umetnikov je danes v nekih pogledih dokaj soroden takratnemu. Tudi naš odnos do morale je tak, da se ga da označiti s Cankarjevimi citati. Tako da je Cankar danes mogoče bolj aktualen, kot je bil kdaj koli prej.”