Onesnaženost zemlje s težkimi kovinami je v primerjavi z onesnaženostjo zraka ali vode nevidna, toda trajna. Kovine, ki so morebitno škodljive za zdravje ljudi, prehajajo tudi v vrtnine, ob zaužitju teh pa v človekovo telo. Koncentracije tako nakopičenih kovin v vrtninah so majhne, kljub temu pa v najbolj onesnaženih, nekdanjih industrijskih oziroma rudarskih območjih po Sloveniji odstopajo od normalnih ravni. Običajno se onesnaženo zemljino zamenja, pri tehnologiji pranja tal – ReSoil pa se zemljo preprosto očisti skoraj brez emisij.
Inovativna tehnologija pranja tal iz onesnažene zemlje odstranjuje kadmij in druge kovine, ki so morebitno škodljive za zdravje ljudi
Onesnaženost zemlje s težkimi kovinami je v primerjavi z onesnaženostjo zraka ali vode nevidna, toda trajna. Kovine, ki so morebitno škodljive za zdravje ljudi, prehajajo tudi v vrtnine, ob zaužitju teh pa v človekovo telo. Koncentracije tako nakopičenih kovin v vrtninah so majhne, kljub temu pa v najbolj onesnaženih, nekdanjih industrijskih oziroma rudarskih območjih po Sloveniji odstopajo od normalnih ravni. Običajno se onesnaženo zemljino zamenja, pri tehnologiji pranja tal – ReSoil pa se zemljo preprosto očisti skoraj brez emisij.
V tleh enkratni dogodki ne puščajo posledic, pač pa si tla zapomnijo desetletja preteklega industrijskega onesnaževanja, pojasnjuje doc. dr. Marko Zupan z Biotehniške fakultete:
“Zakaj ravno posledice v tleh? Tla so tisti del ekosistemov, ki najbolj zadržuje vse te nevarne snovi, sploh vse potencialno toksične kovine. Kjer koli smo v Sloveniji imeli rudnike, talilnice, tam je sigurno povečana vsebnost kovin.”
Onesnaženje je največje v Mežiški dolini, Idriji, Celju, pa tudi v Zasavju in na Jesenicah. V teh okoljih strokovnjaki ne priporočajo korenja, rdeče pese, špinače in endivije, saj te vrtnine kopičijo več morebitno toksičnih kovin:
“Korenina, koreninski del, tam prehajajo kovine v rastlino, potem se pa premeščajo v rastlino. Torej če uživamo koren, gomolj, je verjetnost, da bo rastlina manj primerna, večja. Naslednja faza so zeleni listi, kjer se te snovi tudi akumulirajo. Najmanj pogosto pa se to akumulira v plodovih in zrnih.”
Petletni evropski projekt ReSoil je v 50-odstotnem deležu podprt s sredstvi iz okoljskega programa Life, ki podpira uvajanje novih okoljskih tehnologij in se z letošnjim letom izteka, prinaša pa dobro rešitev. Kakšno, nam je povedala vodja projekta Life ReSoil, dr. Neža Finžgar:
“Onesnažila se lahko iz tal odstranijo z metodo pranja tal. Gre za metodo, kjer se uporablja kelatne ligande, ki poskrbijo, da se težke kovine kot je npr. svinec, odstrani iz tal. Ta tehnologija je bila razvita v Sloveniji, je patentirana in je edina tehnologija na svetu, ki omogoča, da se onesnažila, predvsem svinec, odstranijo iz tal. Hkrati pa tla zadržijo funkcijo kot substrata za rast rastlin, še več za varno pridelavo varne hrane.”
Dr. Neža Finžgar še pojasnjuje, da so odstranjene kovine v trdni obliki, zato iščejo načine, kako bi jih lahko še enkrat uporabili.
