70 let po sprejetju Splošne deklaracije človekovih pravic smo povsod po svetu še vedno priča temeljnemu načelu zagotavljanja človekovih pravic – kršenju prepovedi diskriminacije, načela enake obravnave in enakega dostopa do pravic.
Temeljno načelo zagotavljanja človekovih pravic
70 let po sprejetju Splošne deklaracije človekovih pravic smo povsod po svetu še vedno priča temeljnemu načelu zagotavljanja človekovih pravic – kršenju prepovedi diskriminacije, načela enake obravnave in enakega dostopa do pravic.
Neoboroženi temnopolti človek v Združenih državah ima kar petkrat več možnosti kot belec, da ga ubije policist, je poročal Washington Post. Podobno je v Veliki Britaniji, kjer je na seznamu pripadnikov tolp Metropolitanske policije kar tri četrtine črncev, čeprav ista policija ugotavlja, da le 27 odstotkov zločinov povzročijo temnopolti.
Mednarodna zveza lezbijk, gejev, transseksualcev in interseksualcev v najnovejšem poročilu ugotavlja, da v 72 državah istospolni odnos še vedno obravnavajo kot zločin, v osmih državah pa ga celo kaznujejo s smrtno kaznijo.
70 let pozneje prav tako še vedno ne moremo govoriti o enakopravnosti spolov. Na lestvici so ženske v najslabšem položaju v Siriji, Pakistanu in Jemnu, na vrhu te lestvice pa so Islandija, Norveška in Finska. In čeprav Slovenija na tej lestvici zaseda kar sedmo mesto, celo pred ZDA, ki je na 49. mestu, Avstrijo, ki je na 57. mestu, ter Francijo in Nemčijo na 11. in 12. mestu, pa naša država ni uspešna pri odpravljanju diskriminacije Romov.
Mednarodno pravna strokovnjakinja in izvoljena članica odbora za človekove pravice Organizacije Združenih narodov Vasilka Sancin:
“Kako doseči družbo, v kateri ne bo prevladovala diskriminacija, je povezano z vzgojo v najzgodnejšem otroštvu. Ker je treba občutek za nediskriminacijo človeku privzgojiti, če ga že nima prirojenega. In nobena zakonodaja, nobeno sankcioniranje kršitev ne bo pomagalo, če ljudje ne bodo imeli občutka o enakopravnosti, enakovrednosti.”
Direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon je povedala, da gre za sistemsko delovanje, prilagojeno povprečni večini, pri čemer so šibkejše manjšine izključene:
“Razlogi za to, zakaj ima romska skupnost, pa tudi druge manjšine, nekatere posebne, dodatne pravice, so ravno v tem, da se skuša izenačiti njihov nekoliko slabši izhodiščni položaj, da bi zmanjšali vpliv institucionalne sistemske diskriminacije.”
Diskriminacija je socialno zlo, ki deluje na zakoreninjenih stereotipih in predsodkih. Ukrepanje vsakega posameznika lahko prepreči, da bi še kdo postal njena žrtev ali da bi celo dosegla grozovite razsežnosti, kot smo jim bili priča v zgodovini, recimo med drugo svetovno vojno ali politiko apartheida v Južnoafriški republiki.
