Njena književnost na umetniško poln način govori o tragični zgodovini in zagatni sedanjosti dežel, ki jih je zaznamoval kolonializem
Maryse Condé se je rodila februarja leta 1937 v Pointe-a-Pitru na karibskem Guadaloupu. Nagrajenka je v dobrih štirih desetletjih ustvarila bogat, v francoskem jeziku pisan prozni in dramski opus, v katerem vztrajno prepleta vprašanja spola, rase in mešanja kultur s temami afriške zgodovine, kolonialnega izkoriščanja in postkolonialnega družbenega kaosa. Čeprav je njeno pisanje eksplicitno politično pa pri Novi akademiji poudarjajo, da Maryse Condé še zdaleč ne razkriva le zla, ki ga neprenehoma naplavlja človeška zgodovina, temveč vseskozi piše tudi o ljubezni, solidarnosti in človeškem pogumu.
Po zaslugi prevajalca Staneta Ivanca in Pomurske založbe imamo v slovenščini že vse od leta 1986 njeno osrednje delo, obširen zgodovinski roman Segu : zidovje iz blata, ki govori o spremembah, ki so ob koncu 18. stoletja pretresle tradicionalne zahodnoafriške družbe, ki so se znašle v dvojnem primežu islamizacije na eni in evropske trgovine s sužnji na drugi strani.
