Marija Ogrin je terenska arheologinja, ki skupaj s kolegicami in kolegi orje ledino v visokogorski arheologiji
Marija Ogrin se je rodila v naročju Karavank v Srednjem vrhu nad Gozdom - Martuljkom. Po izobrazbi je univerzitetna diplomirana arheologinja, ki se ukvarja predvsem s preučevanjem visokogorskih arheoloških najdišč Vzhodnih Julijskih Alp, najstarejše preteklosti Gorenjske in interpretacijo dediščine. Je tudi predavateljica na Ljudski univerzi Jesenice.
Svoje strokovne izkušnje je pridobivala na Zavodu za varstvo kulturne dediščine in v Gorenjskem muzeju, kjer je bila nekaj časa tudi direktorica te ustanove. Osnovala je oddelek tega muzeja v Bohinju. Kot sodelujoči partner je vodila projekt Železna pot, v okviru katerega so se začele prve visokogorske kulturno pohodniške poti na območju Triglavskega narodnega parka in Bohinja.
Pod njenim vodstvom so izvedli vrsto arheoloških raziskav, kot so na Ajdovskem gradcu v Bohinju, Voglu, Komni, Kleku in Pečani. Sodelovala je v skupini na avtocestah Slovenija–SAAS z arheološkimi pregledi na trasi Šentjakob–Blagovica in vodila izkopavanja Na Dolinje pri Brezjah na Gorenjskem. Vodi tudi arheološke nadzore in predhodne arheološke preglede, kot je bil na primer predhodni arheološki pregled severne blejske obvoznice.
Simbolična slika- izkopavanje Vile rustice na gorenjski avtocesti, 2007.
foto: Igor Kavčič.
Posveča se interpretaciji Alpske dediščine, tako da svoje ugotovitve posreduje javnosti na predavanjih in vodenjih po arheoloških najdiščih Bohinja, Bleda in Gorenjske. Skupaj s Turizmom Bohinj ureja arheološko najdišče Ajdovski gradec pri Bohinju.
Svoje strokovno delo in znanje nadgrajuje z raziskovanjem arheoloških ostalin v visokogorskem svetu Julijskih Alp v okviru skupine za visokogorsko arheologijo, kjer sodeluje z dr. Jano Horvat z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU.
Zdaj vodi zavod ArheoAlpe, zavod za kulturo, izobraževanje in turizem Bohinj.
Fotogalerija
Arheologija v gorah ali visokogorska arheologija se je začela sredi 90. let prejšnjega stoletja, okrog leta 1995, med glavnimi pobudniki je bil dr. Anton Cevc, zraven pa so sodelovali še France Stele, Miran Bremšak, Janez Bizjak in drugi.
Izbira?
Na vprašanje, ali bi si Marija Ogrin izbrala kakšen drug poklic, če bi se še enkrat odločala, je z nasmehom odgovorila, da ne, saj se je za svojo pot odločila brez pomislekov. Arheologija je njen način življenja.
