Snemalec skrivnega posnetka koncerta Akademskega pevskega zbora med okupacijo leta 1941
Pionir zvočnega filma pri nas Rudi je več kot pol stoletja kot inovator, izumitelj in konstruktor tonskih aparatur za film in radiodifuzijo izvirno in plodno sodeloval pri razvoju teh področij. Med drugim je v tridesetih letih prejšnjega stoletja konstruiral snemalno napravo za ločen optični zapis zvoka ter zvočno montažno mizo, po drugi svetovni vojni pa je s sodobnejšo tonsko snemalno kamero ter s številnimi napravami za zvokovno obdelavo filmov ustvaril podjetju Triglav film tehnično bazo za snemanje celovečernih igranih filmov; pri našem prvem povojnem celovečernem filmu leta 1948 »Na svoji zemlji« pa je bil tonski mojster.
Rudi Omota je delal pionirske korake tudi na radijskem oziroma snemalnem področju in razvil vrsto profesionalnih aparatur za opremo filmskih, radijskih in televizijskih studiev pri nas in v tujini. V zgodovino slovenskega radia pa se je zapisal še z dvema izrednima dejanjema: ko je aprila leta 1941 v Ljubljano prišla italijanska vojska, je iz studia odnesel znameniti identifikacijski znak – radijsko kukavico – ter ga skrbno hranil vse do dneva osvoboditve, ko se je pred prvo oddajo Radia Svobodna Ljubljana legendarni ku-ku spet oglasil.
Tako po vsebinski kot po tehnični plati pa ima izjemno dokumentarno vrednost njegov posnetek znamenitega koncerta Akademskega pevskega zbora med okupacijo decembra leta 1941 v ljubljanski Unionski dvorani; z mikrofonom, skritim v lestencu nad odrom, ga je posnel kar na tonsko sled filmskega traku. Jenkova pesem »Lipa zelenela je« je takrat postala izraz domoljublja ter demonstracija narodne in borbene zavesti.
Rudi Omota je leta 1998 prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo, šest let pozneje pa je bil za prispevek k slovenski kulturi odlikovan z zlatim redom za zasluge. Rodil se je leta 1910 v Ljubljani.
