Ljudsko izročilo pravi, da je bil Dolenčev mlin, kot zametek domačije, prvotno v lasti vitezov Ostrovrharjev
Na vzhodnem delu Ljubljanske kotline je vse do konca 70. let 20. stoletja skoraj vsaka kmetija imela posejanih več vrst žita, kar je narekovalo razvoj mlinarstva in kulinarike. Mlinarstvo je tako pomembno sooblikovalo podobo kulturne krajine, mlini pa so bili kraj srečanj, pogovorov in druženj, danes pa povečini propadajo ali pa je ostala za njimi sled le še v spominih. So pa tudi izjeme. To velja za Dolenčev mlin, ki naj bi imel častitljivo zgodovino. Ustni viri govorijo tudi o lastništvu rodbine vitezov Ostrovrharjev, ki so imeli v lasti posestvo Razori, kamor so spadali kovačija in dva mlina ob potoku, en od teh naj bi bil Dolenčev mlin. Ta leži v dolini ob potoku Reka, kamor se stekajo izviri in hudourniški potoki s hribovitega območja pod vasmi Javor, Pance in Lipoglav, zato je bila to v preteklosti izjemna točka za postavitev mlina. Najverjetneje je bil tu postavljen najprej mlin, šele pozneje pa se je ob njem razvila tudi domačija. O Dolenčevem mlinu bomo govorili v Nedeljski reportaži.
Sogovorniki
Mlin
Dolenčeva domačija
Domačijo sestavljajo: mlin z ohranjenim in delujočim tradicionalnim mehanizmom, kozolec – tradicionalni toplar iz leta 1912, kmetija – kjer je danes poudarek na živinoreji, zlasti govedoreji in konjereji.
Izobraževanje
Tečaji in delavnice se odvijajo v lepo urejnem prostoru s krušno pečjo.
Mladi, učenci Osnovne šole Sostro
Na spletni strani Dolenčev mlin so zapisali, da:
Avtorica fotografij: prof. Andreja Miklavčič, september 2018.
Starejši
Fotografija iz osebnega arhiva Olge Avsec.
Drobci
