V dobi katoliškega prebujenja slovenskega naroda se je rodila zamisel, da naj bi se mladina “duševno in telesno krepila in pripravljala na hude narodne in kulturne boje s telovadbo”. Novembra leta 1905 je bil imenovan odbor za uradno ustanovitev telovadnega odseka v Ljubljani, društvo pa je začelo delovati na današnji dan leta 1906.  Ta telovadna organizacija pod pokroviteljstvom Slovenske krščanske socialne zveze – pozneje se je imenovala “Orel” – je hitro postala mogočna mladinska telovadna in vzgojna organizacija. Oblikovanje vse večjega števila odsekov “Orla” je spodbudila predvsem dokončna prevlada napredno-liberalne politične usmeritve pri do takrat vsenarodnem društvu “Sokol”. Orli so imeli svojo himno, prapor in kroje. Leta 1909 se je ta organizacija preimenovala v “Zvezo Orlov” in se do prve svetovne vojne po številu članov (okoli 6000) približala “Sokolu”, po številu odsekov pa ga je celo presegla.

—–

Na današnji dan leta 1906 se je na Vrhniki rodil kipar in medaljer STANE DREMELJ.  Najprej se je izučil podobarstva, nato je nadaljeval učenje na srednji tehnični šoli v Ljubljani, kiparstvo pa je študiral na akademiji v Zagrebu in leta 1934 diplomiral iz male plastike. Njegovo kiparstvo obsega predvsem portrete za medalje in plakete v bronu. Upodobitve znanih osebnosti – na primer Franceta Prešerna, Karla Destovnika Kajuha, Antona Tomaža Linharta, Matije Čopa in Primoža Trubarja – so realistične, plastično modelirane ali rahlo plosko stilizirane. Stane Dremelj je raziskoval tudi antično numizmatiko in stare tehnike za potrebe restavriranja arheoloških predmetov, na primer “vaške situle”.

—–

Pisatelj  LOJZE  KOVAČIČ  se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Baslu v Švici, nekaj let pred začetkom druge svetovne vojne pa se je s starši vrnil v Ljubljano. Po šolanju in diplomi na Višji pedagoški šoli leta 1962 je postal svobodni književnik, bil pa je tudi dramaturg v lutkovnem gledališču oziroma Pionirskem domu v Ljubljani, v katerem se je posvečal lutkovnemu in književnemu mentorstvu. Kot pisatelj je izšel iz socialnega realizma, a je vanj že na začetku vnesel nekaj novosti: opisoval je usodo malega človeka iz napol proletarskega okolja, vendar ga je njegova psihološko-biološko opredeljena notranjost bolj zanimala kakor družbeni konflikt. Pozneje se je približal modernistični prozi psihologizma in absurda.

Vsa njegova dela so po večini avtobiografsko obarvana, po slogu pa jih uvrščajo med najboljše dosežke sodobne slovenske proze. Osrednja dela Lojzeta Kovačiča so roman Deček in smrt, ciklus nadrealističnih sanjskih spisov Sporočila v spanju, roman iz vojaškega življenja Resničnost ter avtobiografski deli Pet fragmentov in Prišleki. Leta 1973 je prejel Prešernovo nagrado.

——

Oktobra leta 1938 so v okviru Hitlerjeve antisemitske politike iz Nemčije nasilno deportirali na Poljsko približno 17.000 poljskih Judov. Med odpeljanimi je bila tudi družina sedemnjastletnega v Nemčiji rojenega poljskega Juda Hermanna Grynszpana, ki je sicer nezakonito živel v Parizu. Tam je v znak protesta proti nacistom izvedel atentat na nemškega konzula in ga ubil. Ta atentat je bil povod za preganjanje Judov, predvsem v Berlinu: nacistične enote in nahujskana množica so v noči z 9. na 10. oktober leta 1938 požgale ali porušile več sto sinagog in oskrunile pokopališča, izropale približno 7.500 judovskih trgovin ter ubile 21 Judov.

Po tej tako imenovani “kristalni noči” (ime je dobila zaradi razbitih izložbenih oken trgovin) so v različna koncentracijska taborišča odpeljali od 20 do 30.000 ljudi. Ta pogrom nad Judi pred 80-imi leti velja za enega najbolj grozljivih in sramotnih dogodkov v nemški zgodovini.

Pavle Jakopič