V Trstu so na današnji dan pred 170-imi leti ustanovili Slavjansko društvo, imenovano tudi Slavjanski zbor. Zavzemalo se je za enakopravnost vseh narodov v avstrijskem cesarstvu, vzajemnost slovanskih narodov in izobraževanje v njihovih lastnih jezikih. Že nekaj mesecev po ustanovitvi je društvo štelo 336 domačih in 130 zunanjih članov, po večini meščanov, uradnikov, trgovcev, obrtnikov in pomorščakov. V društvu je bilo največ Slovencev, zaradi posebnih razmer v Trstu pa so bili vanj vključeni tudi Hrvati, Srbi, Čehi in Poljaki. Slavjansko društvo v Trstu je bilo zelo dejavno na političnem področju, izdajalo pa je tudi glasilo “Slavjanski rodoljub”.
—–
Sveta dežela je v 19. stoletju popotnike privlačila kot dežela Kristusovega življenja, hkrati pa tudi zaradi svetovljanske radovednosti, ki je prav v tistem času naraščala tudi med Slovenci. Časnik Novice je pred 160-imi leti objavil prvi izvirni slovenski potopis, ki ga je po vrnitvi iz Palestine napisal Mihael Vernè. Do konca stoletja so mu sledili številni popotniki, ki so svoja doživetja objavljali v slovenskem in nemškem časopisju ali v samostojnih publikacijah.
V Palestino si je zaželel odpotovati tudi fotograf iz Kranja Kristijan Pajer. Na današnji dan leta 1864 je na deželnem predsedstvu za Kranjsko vložil prošnjo za izdajo potnega lista, a oblasti mu niso ugodile, saj še ni odslužil vojaščine. Toda mladi fotograf se ni vdal: izdelati je dal velik zaboj, ki naj bi ga uporabljal za fotografsko temnico, in ga priredil kot skrivališče z majhnimi luknjicami za zrak. Za popotnico si je pripravil suhe hruške in brinjevec, v Trstu pa še vodo in pečeno meso. Ob vkrcanju na parnik ga je prijavil kot zaboj za mizarsko orodje. V pristanišču je skrivaj zlezel vanj in dva nosača sta ga prenesla na ladjo. V njem je dva dni in dve noči skrčen preživljal mučno ladijsko vožnjo od Trsta do Aleksandrije v Egiptu.
Tam si je naročil fotografsko opremo z Dunaja in fotografiral v Egiptu in nato v Palestini. Njegove slike z Orienta so v Evropi postale cenjene, zbirko pa je poslal tudi na cesarski dvor na Dunaju. Kristijan Pajer se je pozneje naselil v Ljubljani in uspešno prodajal fotografije iz Svete dežele.
——
Na današnji dan leta 1899 se je v Novi vasi na Bloški planoti rodil kirurg BOŽIDAR LAVRIČ. Diplomiral je leta 1924 v Pragi in se pozneje izpopolnjeval v Parizu in Združenih državah Amerike. V 2. svetovni vojni je od vsega začetka sodeloval z Osvobodilno fronto, bil zaradi tega interniran, po kapitulaciji Italije pa je delal v Bariju v bolnišnicah za ranjene partizane. Izkušnje, ki si jih je pridobil pri delu z angleškimi vojaškimi kirurgi, je po osvoboditvi prenesel na ljubljansko kliniko. Čeprav se je največ posvečal kirurgiji srca, je uvajal tudi plastično kirurgijo in nevrokirurgijo. Zdravnik Božidar Lavrič – dobitnik več tujih visokih odlikovanj – velja za začetnika moderne kirurgije v Sloveniji.
—–
Novinar in urednik ERNEST PETRIN je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani in se leta 1950 zaposlil na Radiu Ljubljana. Začel je kot športni novinar, a se je kmalu preselil v notranjepolitično uredništvo. V njem je z uvajanjem reportaž in neposrednega prenosa s kraja dogodka opravil pionirsko delo. Tri desetletja je vodil tudi oddaje “Za naše izseljence” oziroma “Za Slovence po svetu” in z njimi ustvaril pristno povezavo izseljencev z domovino. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v Ljubljani.
