Slovenski strokovnjaki opisali novo pot zdravljenja gigantoceličnega arteritisa, ki lahko povzroči slepoto in kap
Revmatologi ljubljanskega kliničnega centra so odkrili nov način zdravljenja pogostega revmatičnega vnetja žil. Bolnikom se tako obeta učinkovita terapija z manj stranskimi učinki. Gre za kronično bolezen – gigantocelični arteritis, ki prizadene stene žil in lahko povzroči slepoto ter kap. Kot pojasnjuje revmatolog prof. dr. Matija Tomšič, vnetje najpogosteje prizadene žile, ki vodijo v vrat in glavo ter v zgornje okončine.
Gigantocelični arteritis je kronična, vnetna, avtoimunska bolezen, ki prizadene stene žil. Običajno se pojavi po 50. letu starosti; ženske prizadene pogosteje kot moške. Težave zaradi obolenja se razvijejo postopno. Značilni znaki so glavobol, bolečine ob žvečenju in motnje vida. Te se pojavijo, kadar so prizadete žile, ki prehranjujejo oko. Pri gigantoceličnem arteritisu je vneta stena velikih in srednje velikih žil, ki vodijo kri iz srca v vrat in glavo ter v roke. Vzrok bolezni še ni znan; strokovnjaki pa domnevajo, da so v vnetni proces vpleteni genetski dejavniki, dejavniki iz okolja in imunski odziv vsakega posameznika.
Slovenski strokovnjaki so opisali novo pot zdravljenja gigantoceličnega arteritisa, ki ima manj neželenih učinkov od do zdaj uveljavljene terapije. Do zdaj uporabljeno zdravilo uvrščamo med tako imenovane glukokortikoide. To so protivnetna zdravila, ki odpravijo klinične znake gigantoceličnega arteritisa in zmanjšajo tveganje za razvoj hujših zapletov, vendar imajo pri daljši uporabi številne stranske učinke.
Po uspešnosti zdravljenja gigantoceličnega arteritisa smo v samem svetovnem vrhu. Revmatologi opozarjajo, da je gigantocelični arteritis nujno stanje, ki zahteva hitro obravnavo bolnika. Prav v Sloveniji smo med redkimi državami, v kateri zdravniki vso potrebno diagnostiko opravijo v enem dnevu.
