9. oktober je dan nenavadnih dogodkov, ki spodbuja predvsem radovednost
»Curious Events Day« se uradno reče prazniku, ki seveda sodi v kategorijo zabavnih in ne tako resnih, lahko bi rekli celo izmišljenih, ga pa zaznamujemo vsakega 9. oktobra. Namen je spodbujati radovednost – lahko z vsakodnevnimi vprašanji ali pa z vprašanji, ki so bolj filozofsko usmerjena in s katerimi se človeštvo ukvarja že veliko let (npr. kaj se dogaja onkraj meja našega osončja). Radovednost je lastnost, ki je del človeka in je orodje, s katerim širimo svoje znanje. Predstavlja ključ do ustvarjalnosti in inovativnosti, pravi Zarja Muršič, biologinja in kognitivna znanstvenica, ki končuje doktorat na Univerzi v Durhamu, v katerem raziskuje ustvarjalnost in znanstveno mišljenje otrok ter načine, kako k temu pripomore socialno učenje. Je tudi sovoditeljica podkasta Meta PHoDcast.
“Vsi otroci so radovedni in tako raziskujejo svet okoli sebe. Težko najdemo ljudi, ki niso radovedni, saj vsakega, ki išče kakršno koli informacijo, vodi prav radovednost.”
Psihologi radovednost opredeljujejo različno: nekateri jo zagovarjajo kot naravno notranjo potrebo posameznika, ki mora biti zadovoljena, drugi pa menijo, da postanemo radovedni šele takrat, ko se neka informacija ne sklada z našim razumevanjem sveta – torej, ko nekaj ni predvidljivo in ni del rutine. Glavno pri radovednosti je vprašanje. Fraza »neumnih vprašanj ni, so samo neumni odgovori« verjetno kar drži. Sicer pa niti ni pomembno, da odgovor dobimo.
Raziskava, ki so se je lotili na Otoku, je pokazala, da otroci od četrtega leta starosti staršem postavijo 73 vprašanj na dan, starši pa se nemalokrat znajdejo v zadregi, kako odgovoriti. Prva pomoč je lahko svetovni splet, ampak, ali so informacije, ki so na voljo le klik stran, dejansko zaviralec novih idej?
“To je zelo dvorezen meč – po eni strani postanemo odvisni od teh informacij, po drugi pa smo vendarle toliko radovedni, da sploh začnemo brskati in tudi tako spodbujamo kognitivne funkcije.”
Glavni vodili radovednosti sta vztrajnost in postavljanje vedno novih vprašanj. Eno izmed večnih ostaja tudi »učinek pralnega stroja« oziroma pogrešanih nogavic po pranju. Britanski znanstveniki so sicer odkrili matematično formulo/indeks izgubljene nogavice, ki pravi, da je možnost, da pogrešimo nogavico, odvisna predvsem od kompleksnosti in količine (o)pranega perila, začetnega števila nogavic in celo barve nogavic – pisane se izgubijo prej.
Albert Einstein je rekel: “Najlepša stvar, ki jo lahko izkusimo, je skrivnostnost. Gre za vir prave umetnosti in znanosti.”
