Redki so tisti, ki jih ne stisne pri srcu, ko vidijo fotografije lačnih otrok iz revnejših držav. Tudi pri nas nekateri otroci v šoli ne morejo k malici ali kosilu, saj starši nimajo denarja, da bi plačali obroke. Paradoks pri vsem skupaj je, da hrane na svetu ni premalo, le neprimerno je razporejena. Tako medtem ko si eni trgajo od ust, drugje hrano mečemo v smeti. Letno po ocenah Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo na odpadu konča kar tretjina proizvedene hrane, skupaj to nanese več kot eno milijardo ton hrane. S tolikšno količino pa bi lahko nahranili do 2 milijardi ljudi. Tudi v Sloveniji se količina odpadne hrane zadnja leta povečuje. Kaj vse s tem vržemo stran, pa v prispevku Andreje Gradišar.

Na svetu vsako leto zavržemo tretjino hrane, ki jo pridelamo; skupaj več kot milijardo ton

Redki so tisti, ki jih ne stisne pri srcu, ko vidijo fotografije lačnih otrok iz revnejših držav. Tudi pri nas nekateri otroci v šoli ne morejo k malici ali kosilu, saj starši nimajo denarja, da bi plačali obroke. Paradoks pri vsem skupaj je, da hrane na svetu ni premalo, le neprimerno je razporejena. Tako si nekateri trgajo od ust, drugje pa hrano mečemo v smeti. Letno po ocenah Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo na odpadu konča kar tretjina proizvedene hrane, skupaj to nanese več kot eno milijardo ton hrane. S tolikšno količino bi lahko nahranili do dve milijardi ljudi.

Tudi v Sloveniji se količina odpadne hrane zadnja leta povečuje. Največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. Povprečni prebivalec Slovenije je v letu 2016 v smeti vrgel 74 kg hrane. Hkrati s hrano stran mečemo tudi energijo in vodo, razlaga dr. Lučka Kajfež Bogataj:

“Vodni odtis živil je zelo velik. Ko zavržemo en hamburger, zavržemo 2400 litrov vode. Če zlijemo stran kozarec mleka, je to 100 litrov vode. Te navidezne vode ne upoštevamo in se zato vedemo tako neodgovorno.”

Da bi bilo hrane med odpadki čim manj, moramo k prehranjevanju pristopiti bolj načrtno: “Najprej načrtujemo jedilnik in na podlagi tega pripravimo nakupovalni listek. Preden gremo v trgovino, pogledamo, kaj imamo še doma. Kupimo res tisto, kar potrebujemo, in skuhamo le toliko, kolikor potrebujemo,” našteva Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja. Nekaj nasvetov pa je dodal tudi kuharski mojster Jakob Polajžer. Slišite jih lahko spodaj.

https://4d.rtvslo.si/arhiv/prvi-program/174559891

Andreja Gradišar