Slovenija rabi novo strategijo odnosa do svoje manjšine

Prvo srečanje z novim ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu, Vsi smo na istem čolnu, tudi v Tržaškem zalivu, najmlajši rojaki v reški Bazovici, festival jabolk v Porabju

Spoznavno srečanje ministra Petra Česnika in državne sekretarke Olge Belec s predstavniki Slovencev v Avstriji
foto: uszs

Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim pristojnim ministrom Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta.

Prvi vtisi so bili pozitivni in to na obeh straneh. Predsednik krovnega Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj sprememb na področju financiranja ne pričakuje, saj to poteka po ustaljenem načinu. Opozarja na znane težave slovenske narodne skupnosti v Italiji, kot so zagotovitev slovenskega predstavnika v italijanski zbornici in senatu, vrnitev narodnih domov ter srečanja v okviru sveta vlade in si ob tem želi nekaterih novosti.

“Začetek je dober, bo pa treba s skupnimi močmi in v sodelovanju z SKGZ nadaljevati.”

Da bi morala Republika Slovenija sprejeti novo strategijo odnosa do svoje manjšine, je prepričan Rudi Pavšič, predsednik SKGZ, druge krovne organizacije Slovencev v Italiji:

“Mislim, da je treba premisliti odnos republike Slovenije do manjšin. Začeli bi lahko pri svetu vlade (za Slovence v zamejstvu), kjer bi naredili načrt za naslednje desetletje.”

Razmere se namreč hitro spreminjajo in narodne skupnosti so vse bolj na udaru, tudi v Evropi, opozarja:

“Moramo se resno zamisliti nad vlogo in položajem manjšin v Evropi, ko ta postaja vse manj skupna in je velika tendenca, da se vsaka država zapira sama vase. Seveda na tak način tudi izrinja manjšinska vprašanja… Zavedamo se, da so ti procesi nevarni. Poznamo jih iz prejšnjih desetletij.”

Ob tem se predsednik SKGZ zavzema za oživitev skupne manjšinske koordinacije imenovane Slomak, katere delo je v zadnjem času vnovič zamrlo.

Po srečanju z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Petrom Česnikom je bil zadovoljen tudi Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS), ene od treh krovnih organizacij koroških Slovencev. Prepričan je, da je novi minister dobra izbira, že zato, ker prihaja  iz vrst Slovencev po svetu in pozna težave tistih, ki živijo znaj matične domovine.

Med ključnimi težavami, ki so jih predstavniki koroških Slovencev izpostavili v pogovoru z ministrom, pa je preživetje Novic, njihovega osrednjega časopisa, ki ni več tednik, ampak 14-dnevnik.

“Pomembno je, da je tudi minister pripravljen, da Slovenija in Avstrija skupaj poiščeta rešitev za redno izhajanje našega časopisa.”

Na drugi strani pa so nujne tudi strukturne spremembe, je prepričan Bernard Sadovnik:

Če je to skupen časopis, ali gredo vse politične organizacije ven in postanejo lastniki bralci, ali pa se jim pridruži še tretja organizacija in tako razbremeni tudi pat situacijo, ki včasih obstaja.”

Pa bi se SKS pod vodstvom Bernarda Sadovnika pridružila drugima dvema krovnima organizacijama, ki izdajata Novice?

“Ne. SKS si želi, da bi bili bralci kot člani društva ali zadruge lastniki, ki skrbijo za časopis. Če se bralec identificira s časopisom kot član, je to večja vrednota, kot če organizacije sedemo za mizo.”

Dodatnega denarja Novice, kot kaže, letos ne bodo dobile. Minister Peter Česnik v pogovoru omenja dodatnih 15.000 evrov, ki pa jih je zagotovil že njegov predhodnik. Sicer minister po prvem srečanju s predstavniki krovnih slovenskih organizacij ni bil presenečen, saj, zagotavlja, razmere spremlja prek medijev. Ključnega pomena pa so podrobnosti, ki so jih predstavili, pravi:

“Vse se vrti okoli spodbujanja, vzdrževanja  narodne zavesti, za katero je potreben jezik. In seveda je to pogojeno tudi s finančnimi sredstvi. Upam, da bo v proračunu, ki ga vlada pripravlja, dovolj denarja, da bomo te vizije, želje, upanja lahko tudi izpolnili.”

Glede sprememb minister Peter Česnik napoveduje tudi revizijo Zakona o odnosih s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pri tem pa računa tudi na nadaljnje dobro sodelovanje z Ljudmilo Novak, predsednico komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Daljšemu pogovoru z ministrom lahko prisluhnete v tokratni oddaji.

Vsi smo na istem čolnu

Jubilejna 50. Barkolana je nase opozorila že več tednov pred začetkom in sicer s plakatom, ki ga je oblikovala priznana sodobna umetnica srbskih korenin Marina Abramovič. Mnogi so ga pohvalili, številni so mu namenili le glasne kritike. Tržaške politike desnega tabora je zmotila rdeča barva, ki naj bi bila izraz komunizma, ta pa pomeni povezavo z Jugoslavijo in Titom, ki mu želijo odvzeti italijansko državno odlikovanje. Za ligaškega podžupana Trsta je plakat celo neetičen in nemoralen. Zagrozil je celo z umikom občinske denarne pomoči Barkolani. Predsednik organizacijskega odbora Mitja Gialuz pa je Mirjam Muženič med drugim zagotovil, da plakat ostaja:

“Kdor ima rad morje, ima rad tudi planet Zemljo. To je močno sporočilo letošnje Barkolane, skupaj s plakatom in napisom Vsi smo na isti ladji, skupaj z Marino Abramović.”

Plakat torej je in bo, njegova vrednost je bistveno večja od začetne. Vse večjo težo pa dobiva tudi slovenska prisotnost in slovenska podoba te večdnevne športne, kulturne, družabne in nenazadnje politično gospodarske prireditve. Evgen Ban iz  Zveze slovenskih športnih društev v Trstu, ki koordinira prireditve pod naslovom Slovenski pozdrav Barkovljanki, napoveduje pester program, ki poteka ves teden do nedelje 14.10.:

Razne slovenske športne in kulturne ustanove so se tudi letos združile, da bi Trstu ponudile zanimiv program. Pripravljamo od kulturno – enogatronomskih pohodov do prvih glasbeno gledaliških kulturnih predstav in seveda na koncu našo osrednjo športno prireditev.”

Tudi snovalci knjige ob 50-letnici Barkolane niso pozabili na slovenske soobčane. Um mare dei raconti ali Morje zgodb prinaša tudi deli tržaških literatov pisatelja Borisa Pahorja in pesnika Miroslava Košute.

Živžav najmlajših tudi v Bazovici

V društvu Bazovica na Reki je v zadnjih letih večkrat slišati otroški živžav, začelo se je z miklavževanjem in nadaljevalo z občasnimi programi, ki so privabili najmlajše, predvsem počitniška enotedenska delavnica z učenjem slovenščine v igrah in različnih zabavnih in športnih dejavnostih.

Pomen ohranjanja jezika so prepoznali tudi starši in dali pobudo za učenje slovenskega jezika pri najmlajših, še zlasti, ko se je na začetku tega šolskega leta pokazalo, da se Igralne urice v reškem vrtcu Bulevard – zaradi manjšega interesa, reorganizacije vrtca oz. novega vodstva –, po uspešnem letu in pol ne bodo nadaljevale.

Vrzel je tako, delno, zapolnilo društvo Bazovica in dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture, ki sicer poteka za srednješolce in odrasle, uvedlo tudi za otroke. Oblikovani sta dve skupini, prva za osnovnošolce od 6 do 10 let starosti in jo vodi učiteljica Vida Srdoč, medtem ko najmlajše, vrtičkarje in prvošolčke, poučuje Andrea Šlosar, učiteljica slovenščine na štirih šolah. Pouk za to generacijo v Bazovici poteka prvič, posebej razveseljivo pa je, da se je naposled oblikovala skupinica bolj ali manj stalnih obiskovalcev društva.

Pouk so staršem in starim staršem predstavili v ponedeljek (1.10.), učiteljica skupine, ki pomeni novost v društvu, Andrea Šlosar pa je v pogovoru z Marjano Mirkovič med drugim dejala, da jih bo v vsaki skupini vsaj 14, kar je zelo spodbudno:

“Dobro smo začeli. Otroci imajo različno predznanje, saj so nekateri obiskovali počitniško šolo, druge smo nekaj naučili danes.”

Pouk bo potekal enkrat tedensko po 2 šolski uri.

Glede na to, da je veliko družin, ki imajo enega otroka v eni, drugega pa v drugi skupini, smo se potrudili in pouk organizirali sočasno za obe skupini.”

Učiteljica Andrea Šlosar napoveduje tudi stike s Slovenijo in zunajšolsko dejavnost, za začetek obisk bližnje Ilirske Bistrice, knjižnice, parka in čebelarske zbirke. Vse programe slovenščine na Reki vsa leta podpira tudi Svet slovenske narodne manjšine na mestni ravni, in velja tudi za nov pouk v Bazovici, poudarja predsednik Boris Rejec:

“Imeli smo smešen sistem, da smo začeli graditi hišo na strehi. Zdaj smo končno začeli pri temeljih.

Prva ura pouka slovenščine v Bazovici na Reki za najmlajše

foto: Marjana Mirković

Iz jabolk gre v sok

Tudi porabski sadjarji imajo sladke skrbi, saj je letina jabolk odlična. Zato so na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku vnovič pripravili festival jabolk. Letina je tako kot v Sloveniji zelo dobra in težave imajo, kam z vsemi jabolki. Rešitev je predelava v jabolčni sok, ki ga bodo prodajali v zimskem času, saj hladilnice (še) nimajo.

Da bi šli v veleprodajo, ne gre, ker smo premajhni predelovalci, pojasnjuje direktorica Razvojne agencije Slovenska krajina Andrejo Kovač:

“Ker nismo fizična ampak pravna oseba, za nas veljajo strožji predpisi. Zato smo se odločili, da lahko pri nas ljudje kupijo jabolka za stiskanje, končni produkt pa je sok.” 

Problem je, ko jabolk ni, in problem je, ko jih je preveč. Postavitev hladilnice bi zahtevala predhodne dogovore za prodajo jabolk, pravi Andreja Kovač:

“Razmišljamo, da bi jih prodali različnim ustanovam, za kar pa je treba sodelovati z drugimi sadjarji v okolici. Le tako bi lahko zagotovili dovolj veliko količino jabolk. Vprašanje pa je, kaj bo, ko jih ne bo, skladno s sklenjenimi pogodbami pa bi jabolka morali zagotoviti.”

In zato o hladilnici še razmišljajo, dilemo v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje Andreja Kovač. Kako pa so bili zadovoljni obiskovalci festivala jabolk? Prisluhnite!

Jabolčna pestrost v Porabju

foto: Silva Eöry