Nedeljska reportaža

Pravica do vrta naj bo ustavna pravica

Zelene strehe bi prestolnico poleti ohladile za vsaj štiri stopinje

20180919_105823_resized
Vrt na strehi Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana.
foto: Darja Pograjc

Via verde je projekt ozelenitve avtocest v Ciudadu de Mexicu, v okviru katerega sive betonske stebre prekrivajo z zelenimi vertikalnimi vrtovi, ki naj bi izboljšali počutje ljudi in kakovost zraka v mestu. V središču Milana se proti nebu vzpenjata 76 in 110 metrov visoki stanovanjski stavbi, na kateri je arhitekt Stefano Boeri posadil 800 dreves in 4.500 grmov v želji, da bi vsaj malo regeneriral okolje in poskrbel za urbano biodiverziteto. Tudi v Ljubljani se na stavbah, predvsem strehah, skrivajo majhne zelene oaze miru in navdiha. Dve je obiskala Darja Pograjc in nastala je Nedeljska reportaža.

Strešni vrt z razgledom na parlament

Ker je Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana omejena z določili varovanja kulturne dediščine – postavljena je po Plečnikovih načrtih, njen prizidek pa je zasnoval Ravnikar –, ekstremnih posegov v prostor niso smeli delati. Kljub temu se je rodila in uresničila ideja o strešnem vrtu in parku.

Mala terasa ima 50 kvadratnih metrov. Na njej zaradi izpostavljene lege, kjer je poleti izredno vroče, do zdaj od našega vrta nismo imeli ničesar. Betonske plošče. Kar pomeni, da je bilo poleti zelo, zelo vroče. Tudi v učilnici, ki je zraven. Imamo pa še večjo zgornjo teraso, ki je zdaj ozelenjena in služi kot neke vrste dodatna učilnica na prostem. – Darja Silan, mentorica in profesorica biologije 

Dijaki so se organizirali in material, ki so jim ga podarili sponzorji, znosili v tretje in četrto nadstropje. Z izgradnjo vrta se je gradila tudi pripadnost šoli. Dijaki zdaj skrbijo za spodnji okrasno-zelenjavni vrt in uživajo v pouku na prostem na zgornji parkovni terasi.

Pouk predmetov, pri katerih gre za razprave, za oblikovanje stališč in vrednot, zlahka poteka na tej terasi in tudi kolegi, učitelji pozdravljajo to možnost. – Helena Kregar, mentorica in profesorica kemije

Strešni vrt je težak več ton

Skozi svojo delovno sobo nas dr. Gojko Stanič popelje na teraso in z nje po ozkih lesenih stopnicah na streho. Znajdemo se v majhni zeleni džungli. Pohvali se s stročjim fižolom, solato, zeljem, ohrovtom in paprikami. Na 26 kvadratnih metrov strešnega vrta sezona traja vse leto.

Pri nas traja sezona 12 mesecev, ampak tako da v naši loži že januarja začnem vzgajati sadike. Veliko rastlin je, ki jih kot zelenjavo lahko pobiraš pozimi, najbolj žlahten je brstični ohrovt.

Vrt na strehi ima drugačne zakonitosti kot vrt na tleh – sončne svetlobe je na pretek, vetrovi so močnejši, nujna je zaščita pred točo in ptiči. Poleg zdrave in kakovostne zelenjave Stanič poudari še eno pozitivno lastnost vrta na strehi, to je nižja poletna temperatura.

Prej smo imeli v dnevni sobi veliko vročino, zdaj klime poleti sploh ni treba prižigati. Če bi bilo mesto zeleno, da bi recimo čez parkirišča imeli pergole, pa tudi če nekaj streh še ostane, bi temperatura poleti padla za približno štiri stopinje.

Zdaj država nima celovitega sistemskega pristopa do urbanega vrtnarjenja, a to se bo moralo spremeniti, še doda sogovornik.

Mi moramo to človeštvo rešiti! Naši otroci namreč že zdaj doživljajo to, kar je naša generacija zavozila.