Na današnji dan pred 110-imi leti se je v Ljubljani rodil ANTON  PETERLIN,  eden   najpomembnejših slovenskih  fizikov. Po diplomi na ljubljanski univerzi se je izpopolnjeval v Berlinu in na Planckovem inštitutu v Dahlemu. Že v disertaciji se je usmeril na področje velemolekul. Doktoriral je leta 1938 v Berlinu in  po koncu vojne   postal redni profesor fizike na univerzi v Ljubljani.  S svojim delom pri preučevanju velemolekul  je uresničil pobudo Borisa Kidriča in ustanovil Fizikalni inštitut (sedanji Inštitut Jožefa Štefana) ter bil njegov prvi vodja. 1949. leta je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

O njegovem nadvse uspešnem pedagoškem, organizacijskem in raziskovalnem delu s pomembnimi rezultati na področju temeljnih raziskav ter tehnoloških aplikacij govore številna visoka priznanja, ki  jih je prejel Anton Peterlin. Med njimi so: Prešernova nagrada, Binghamova medalja, nagrada Ameriške fizikalne družbe, Kidričeva nagrada, imenovanja v tri znanstvene akademije in imenovanje za častnega člana ljubljanske univerze.

—-

Filozof, politik in publicist  BORIS  ZIHERL  se je rodil na današnji dan leta 1910 v Trstu. Zaradi komunističnega prepričanja je bil že pred drugo svetovno vojno večkrat zaprt. Med narodnosvobodilnim bojem in po njem je imel pomembne politične funkcije v Beogradu in v Ljubljani, po letu 1953 pa je bil profesor na filozofski fakulteti in na današnji fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Težišče njegovega dela sta bili marksistična filozofija in obča sociologija.  Po drugi svetovni vojni je objavil obširne razprave o Prešernu in Cankarju ter o eksistencializmu v kulturi.

—–

Na današnji dan leta 1936 je izšla prva številka akademskega glasila za univerzitetna in javna vprašanja z naslovom “1551”. Časnik si je izbral takšen naslov v spomin na leto, ko so kmečke množice na Kranjskem dobile prvo slovensko knjigo in tako postale slovenski narod. Časnik je bil sicer namenjen predvsem študentskim zadevam, vendar je posegal tudi v problematiko zunaj univerze. Obravnaval je zahtevo po slovenski narodni in politični samoodločbi in nasprotoval jugoslovanskemu unitarizmu. Zadnja številka akademskega glasila “1551” je izšla junija leta 1938.

—–

Na današnji dan leta 1913 je gospodična Kamila Theimer v časniku »Slovenski narod« priobčila del svoje korespondence z doktorjem Janezom Evangelistom Krekom, teologom, profesorjem, pisateljem in politikom, ki velja za začetnika krščansko-socialnega gibanja na Slovenskem Tako je afera Vseslovenske ljudske stranke, ki se je začela že sredi maja, dosegla svoj dramatični vrh.

Kamila Theimer je takrat pri poljedelskem ministrstvu vodila gospodinjske tečaje. Krek, ki se je zavzemal za to, da bi pri katoliških izobraževalnih društvih organizirali odseke za vzgojo gospodinj, se je tako seznanil z gospodično Theimerjevo. Ta je pozneje trdila, da ji je dvoril, to pa je Krek zanikal in jo obtožil histeričnosti. Theimerjeva je časnik »Slovenski narod« začela zalagati z bolj ali manj pikantnimi vestmi iz najvišjega vodstva katoliške politike in domnevnimi pismi »don Juana Janeza«. Kaj je bilo res in kaj ne, pa je še danes zavito v nepredirno meglo medstrankarskih obračunov na Slovenskem pred okroglim stoletjem.

Pavle Jakopič