Kako bo ukinitev premikanja ure vplivala na nas?

Za ogranizem je večji stres premikanje ure kot prilagajanje na določen letni čas, če ta potem ostaja konstanten

foto: Janne Poikolainen

Evropska komisija je predstavila predlog za odpravo premikanja ure dvakrat na leto. Članice naj bi same odločile, ali bodo uporabljale poletni ali zimski čas, odločitev bi morale sporočiti do aprila 2019. Zadnji obvezni premik ure na poletni čas bi bil 31. marca 2019, na zimski pa 27. oktobra 2019. Evropske države so v zadnjem stoletju sicer uvedle poletni čas, da bi prihranile energijo – predvsem v času vojne ali med naftno krizo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. A namen premikanja ure je v današnjih časih veliko manj pomemben, saj so študije pokazale, da so prihranki energije zanemarljivi, državljani pa se vse bolj pritožujejo zaradi negativnih učinkov na zdravje, pravijo v Bruslju.

O učinkih premikanja ali nepremikanja ure na zdravje ljudi smo se pogovarjali s prof. dr. Damjano Rozman, vodjo Centra za funkcijsko genomiko in bio-čipe na ljubljanski Medicinski fakulteti, ki se ukvarja tudi s cirkadianimi ritmi, lastnostjo procesov v živih organizmih, ki se ciklično spreminjajo v odvisnosti od dnevno-nočnega cikla. Če bi rekli po domače – z notranjo biološko uro, biološkim ritmom. Slovenija uro prestavlja od 80. let prejšnjega stoletja, po besedah strokovnjakinje, pa večina ljudi premikanja ure ne doživlja stresno.

“Pri premiku ure gre za dvakratni premika za eno uro. Organizem se mora temu seveda prilagoditi. Pri večini ljudi je to hitro, dan ali dva. Glavnina ljudi pa tega enournega premika, razen v psihološkem smislu, ne čuti. Večje težave nastopijo takrat, kadar so ljudje za šest ali več ur zamaknjeni v svojem biološkem ritmu v primerjavi z ritmom dneva in noči okolice. To so na primer ljudje v poklicih, ki delajo v večizmenskem delu, piloti, stevardese. Če se pri njih to neskladje dogaja več desetletij, lahko govorimo o posledicah na zdravje.”

Prenehanje premikanja ure bi bilo po mnenju dr. Rozmanove dobrodošlo, saj je za organizem večji stres večkratno premikanje ure kot prilagajanje na določen letni čas. Kateri bi bil za nas boljši – poletni ali zimski -, brez analize in preučitve vseh dejavnikov naša sogovornica ne bi mogla reči.

V naših življenjih je preveč svetlobe in premalo teme

Nekateri strokovnjaki sicer svarijo pred uvedbo poletnega časa. Kronobiolog Till Roenneberg iz Inštituta za medicinsko psihologijo na univerzi v München na primer pravi, da bi stalni poletni čas lahko povečal tveganja za diabetes, depresijo, težave s spanjem in učenjem. Kako resna so njegova opozorila?

“Mislim, da njegova trditev sloni predvsem na tem, da če premaknemo uro na poletni čas, podaljšamo svetli del dneva za eno uro. Raziskave kažejo, da je svetloba, če jo je preveč in ob nepravih časih, lahko tisti dejavnik, ki lahko pripomore k nekaterim zdravstvenim težavam (…). Njegova napoved je lahko nastala na podlagi našega znanja, kako svetloba vpliva na zdravje človeka, če jo je preveč. Kar vemo, je to, da je danes v našem življenju teme premalo, svetlobe pa preveč.” 

Svetloba v temni fazi dneva namreč zmoti tvorbo pomembnega hormona teme – melatonina. Vendar dr. Damjana Rozman poudarja, da bi bilo treba te napovedi eksperimentalno dokazati, zdravstvene težave pa lahko nastopijo šele po dolgotrajni (več kot 10 let) izpostavljenosti takim pogojem. Telo se namreč zelo hitro prilagodi času – veliko bolj pomembno namreč je, da ima telo konstanten ritem, brez premikanja ure, saj to stresno vpliva na človeka.