Kakšen je pomen in kakšen namen mestnih središč? Kaj bi moralo biti v njih, kakšna ponudba - za turiste ali za domačine? Kaj ne bi smelo manjkati – trgovine, restavracije, kulturne ustanove, tržnica, nočni lokali …? So mestna jedra namenjena prebivalcem ali turistom, kako ustaviti odseljevanje prebivalcev in oddajanje nepremičnin zgolj v turistične namene? Bi moral biti strogi center mesta povsod peš cona, bi ga morali urediti, kako se s tem spoprijemajo mestne oblasti, kakšne načrte imajo? Kako se s temi vprašanji soočajo v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Rimu in Bruslju?
Kakšna naj bodo stara mestna jedra, kaj naj ponujajo, so namenjena prebivalcem ali turistom?
Poletja je konec, z njim se je končala tudi glavna turistična sezona, vsaj ob morju, jezerih in rekah. V mestih pa ta traja pravzaprav skozi vse leto in turistični obisk spreminja tudi naša mestna središča. Dan po dnevu brez avtomobila in nekaj dni pred svetovnim dnevom turizma na Prvem razmišljamo o mestnih središčih, njihovem pomenu in namenu. Kaj bi moralo biti v njih, kakšna ponudba – za turiste ali za domačine? In kaj ne bi smelo manjkati – trgovine, restavracije, kulturne ustanove, tržnica, nočni lokali? So mestna jedra namenjena prebivalcem ali turistom, kako ustaviti odseljevanje prebivalcev in oddajanje nepremičnin zgolj v turistične namene? Bi moral biti strogi center mesta povsod peš cona, bi ga morali urediti, kako se s tem spoprijemajo mestne oblasti, kakšne načrte imajo?
Obiskovalci in prebivalci slovenske prestolnice, sodeč vsaj po sodelujočih v anketi in poslušalcih, ki so nas poklicali, v centru Ljubljane pogrešajo predvsem več zelenja in mirnih kotičkov za srečevanje prebivalcev. Motijo jih občasna prevelika gneča, glasna glasba iz gostinskih lokalov (zlasti v nočnem času), številni količki v strogem centru, stalno menjavanje najemnikov trgovinic v stari Ljubljani in to, da je velika večina ponudbe osredotočena le na turiste. Ali kot je povedala poslušalka Ana iz Ljubljane:
“Jaz v stari Ljubljani zaenkrat še vztrajam, mnogi se odseljujejo in svoje stanovanje raje oddajo turistom. Je pa res, da se moram za vsak žebelj odpeljati v enega od trgovskih središč na obrobju mesta, medtem ko spominek dobim na vsakem koraku.”
In kako na zgornja vprašanja odgovarja uprava Mestne občine Ljubljana?
“Živahno dogajanje v starem mestnem jedru Ljubljane, ki ga prvenstveno urejamo za meščanke in meščane, čeprav je njegova privlačnost za obiskovalce nesporna, je posledica jasno začrtane vizije Ljubljana 2025 ter številnih projektov in ukrepov, ki smo jih izvedli na njeni podlagi. V njej je kot ena izmed ključnih vrednot zapisano sonaravno urejanje mesta, ki temelji na konceptu trajnostnega razvoja. Kot enega izmed osrednjih ukrepov za dosego tega cilja izpostavljamo ureditev nabrežij Ljubljanice z novimi mostovi, prenovo javnih prostorov ter zaprtje mestnih ulic in trgov za motorizirani promet. Z ureditvijo javnega prostora in oživljanjem nekdaj prezrtih kotičkov tega dela mesta nam je uspelo spremeniti demografsko sliko in znova spodbuditi priseljevanje vanj, razširiti pojmovanje starega mestnega jedra ter preusmeriti turiste tudi na novo urejena območja.
Povečano zanimanje za Ljubljano posledično vpliva na izboljšano ponudbo na več ravneh – za Ljubljančane in turiste: Ljubljana je bolj zanimiva za izvedbo mednarodnih dogodkov, izboljšuje se kulinarična ponudba, več je interesa za tuje investicije v izgradnjo infrastrukture, večja je ponudba trgovin in dostopnih blagovnih znamk, vedno več je mladih, ki se uresničujejo svojo vizijo ekoloških trgovin ali domače obrti in v centru mesta odprejo prodajalno. Vsa ta bogata ponudba je seveda pred pragom dostopna tudi domačinom.
Posebno pozornost posvečamo upravljanju turističnih tokov, kajti eden od naših strateških ciljev je soustvarjanje pogojev za prijetno sobivanje meščanov in turistov. S tem namenom je Turizem Ljubljana poleti 2017 že drugič zapored izvedli raziskavo Odnos meščanov do turizma, ki je pokazala, da je odnos pozitiven, saj 91 odstotkov meščanov meni, da razvoj turizma prispevka k razvoju Ljubljane. Z namenom, da vseeno zmanjšamo obremenjenost mestnega jedra, razvijamo atraktivne ter inovativne turistične proizvode izven mestnega središča in poleg tega spodbujamo selitev prireditev na javnih površinah na lokacije izven strogega centra Ljubljana. Prav tako si prizadevamo za preusmerjanje turističnih tokov iz Ljubljane v regijo Osrednja Slovenija.
V Mestni občini Ljubljana si bomo še naprej prizadevali za to, da bo to okolje privlačno tako za prebivalce tega dela mesta, kakor tudi za ostale Ljubljančanke in Ljubljančane ter turiste – da bo torej zadovoljevalo potrebe vseh teh skupin in ostalo mesto (njihovih) srečevanj.”
Kako pa na vprašanja o ponudbi mestnega središča, oživljanju tega dela in sobivanju prebivalcev s turisti odgovarja Mestna občina Maribor?
“Maribor ima za standarde drugega mesta zelo bogato kulturno ponudbo, prav tako je v mestu tudi zaradi pomoči mariborske občine iz leta v leto vidno izboljšanje gostinske ponudbe. Predlogi za oživitev mestnega jedra so bili sprva pripravljeni v mestni upravi, kasneje pa se je razpravljalo tudi v širšem krogu, npr. s predstavniki gostincev v starem mestnem jedru. MO Maribor tako torej išče skupni jezik z uporabniki in lastniki lokalov v mestu ter stremi k čim bolj živahnemu dogajanju skozi vse leto.
Od leta 2015 beležimo konstantno rast turizma, v letu 2018 pa kar 30% rast v primerjavi z lanskim letom. Leta 2015 je mesto že preseglo število nočitev iz leta 2012, ki je bilo do takrat rekordno leto zaradi Evropske prestolnice kulture. Zaradi prej navedenih ukrepov je v mestu od leta 2012 tudi porast dogodkov v centru mesta, porast je približno 30%.
Vizija mesta je kakovostno in živahno življenje meščanov ter privabljanje turistov s pestro ponudbo dogajanja. K temu bo MO Maribor pripomogla tudi z evropskimi kohezijskimi sredstvi, ki se delijo na tri sklope, in sicer: energetska sanacija stavb, urbana prenova in spodbujanje mobilnosti. Slednja dva sklopa bosta predvsem vidna v starem mestnem jedru in njegovi okolici, MO Maribor ima namreč namen urediti Dravsko nabrežje, prenoviti Vojašniški trg skupaj s prenovo Sodnega stolpa in vzpostavitvijo Vinogradniškega muzeja, prenoviti celotno promenado v Mestnem parku, obnoviti Skate park, vzpostaviti park ob Pekrskem potoku, obnoviti Rotovški trg in tri pripadajoče objekte in prenoviti Koroško cesto.”
In še pogled čez mejo: v glavnem mestu naše južne sosede, Zagrebu, trenutno živi okrog 800 tisoč prebivalcev. Mesto je v zadnjih 20-ih letih doživelo strahovito rast, kar je povzročilo velike preglavice urbanistom, ena večjih težav je prevelik promet. Poleg tega se je Zagreb v zadnjih letih povzpel v sam vrh turistične ponudbe na Hrvaškem, kar ima za posledico izseljevanje ljudi iz starega mestnega jedra. Naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard se je o tem pogovarjala z načelnico mesta Zagreba za strategijsko načrtovanje in razvoj Sanjo Jerković.
“Turizem je kot zdravilo, kot sirup. Če ga popijete v normalnih količinah, vam bo pomagal, če pa popijete celo stekleničko, se boste zastrupili.” (Sanja Jerković)
Janko Petrovec, dopisnik iz Italije, pravi, da ima Rim to srečo, da ga hoče zaradi neizmernega zgodovinskega bogastva vsaj enkrat v življenju obiskati vsak kulturen Evropejec. Če bi sodili po urejenosti mesta in vzdrževanosti infrastruktur, pa bi pomislili, da hoče Rim turiste prej odgnati kot pridobiti: ulice so v obupnem stanju, javni promet deluje komaj za silo, kolesarskih stez in pravih peš con pa v mestu preprosto ni. Rim je do te mere razvajen, da bodo romarji in turisti prišli ne glede na vse, da se ne trudi niti glede prireditev: razen vrhunskih likovnih razstav ga druga italijanska mesta prekašajo domala na vseh področjih.
“Rimljani so tudi trmasti: še vedno prebivajo po vseh zgodovinskih četrtih mesta in se ne pustijo izgnati. Pohod “biendbijev” – se pravi stanovanj, preoblikovanih v turistične namestitve – je kljub temu zaskrbljujoč. Očarljivi srednjeveški Monti, na primer, ki leži med glavno železniško postajo in Kolosejem, je še pred par leti veljal za utrdbo “rimljanstva”; zdaj je tudi Monti poln “biendbijev” in restavracij z meniji, napisanimi zgolj v angleščini.” (Janko Petrovec)
Bruselj je razmeroma majhna in obvladljiva evropska prestolnica z milijonom in 200 tisoč prebivalci. Po terorističnih napadih v Parizu in nato v Bruslju je število turistov upadlo, zato so si zadnja leta predvsem prizadevali popraviti njegov sloves in znova pritegniti turiste. Pred dobrimi tremi leti so razširili območje za pešce, a polemike med zagovorniki in nasprotniki ne potihnejo, poroča Erika Štular. Po oceni mestnih oblasti jim je sicer uspelo preprečiti, da bi Bruselj preplavilo neobvladljivo število turistov in izrinilo domačine, tako kot se je to na primer zgodilo Dubrovniku. A kljub temu se vse pogosteje razvname razprava o tem, da zaradi turistov v mestu ne bo več najemnih stanovanj za Bruseljčane, pojasnjuje Patrick Bontinck, izvršni direktor organizacije Visit.Brussels
“Vrniti se moramo k bistvu turizma – stikom z ljudmi, spoznavanju kultur, doživetjem. Kjer ni prijetno domačinom, je neprijetno tudi za turiste.” (Patrick Bontinck)
