Mednarodni dan miru je letos posvečen splošni deklaraciji človekovih pravic
Splošna deklaracija v svojem tretjem členu pravi, da ima vsakdo pravico do življenja, prostosti in osebne varnosti. Ti elementi pa predstavljajo temelj za svobodo, pravičnost in mir na svetu. “Ta deklaracija je bila neznansko uspešna,” je ocenila Metka Naglič iz Amnesty International Slovenija.
Sprejeta je bila takoj po drugi svetovni vojni. V pičlih treh letih so se bile države sveta sposobne dogovoriti za en tak kar obsežen katalog človekovih pravic. Upam trditi, da zdaj to ne bi bilo mogoče. Drugo pomembno dejstvo pa je, da je dejansko celovita – vsebuje politične, državljanske, ekonomske, socialne in kulturne pravice.
V dokumentu sicer ni zapisana pravica do miru. A ko govorimo o miru, nas aktualne razmere silijo, da razpravljamo še o dveh temeljnih, izjemno pomembnih točkah.
Velika tema je nadzor trgovine z orožjem in druga velika tema, posledica nemira in konfliktov, so begunci. Prva je ogromna, ogromno dobičkov je v tem, in žal je zelo nenadzorovana. Ta druga žalostna podoba nemiru so pa begunci. Grozno je, ko pomisliš, da so ti ljudje, ki so najbolj ranljivi, ki so izgubili vse, kar imajo, in bili prisiljeni v izgnanstvo, tolikokrat demonizirani.
