Po treh letih od sprejetja uredbe o enotnem trgu telekomunikacij prvi zero rating paket pri nas. Urška Henigman se je o internetni nevtralnosti pogovarjala z direktorjem Inštituta Digitas Dušanom Cafom.

So paketi le marketinška poteza?

A1 je ta teden predstavil novo ponudbo, ki na prvi pogled ponuja ničelni dostop do določenih storitev. S tem je sprožil ostre odzive, da krši načela internetne nevtralnosti in odprtega interneta. Slovenija je ena redkih držav, ki je nevtralnost interneta zapisala v svojo zakonodajo. Vendar je pred tremi leti Evropska unija sprejela uredbo o enotnem trgu telekomunikacij, s katero smo se v Evropi po mnenju strokovnjakov poslovili od nevtralnega interneta. Čakali smo, kdaj bodo ponudniki začeli izkoriščati ohlapnejša pravila, vendar so to ni zgodilo. Do tega tedna, ko je A1 predstavil ponudbo A1 GO! v kateri ponuja brezplačni in neomejen dostop do specifičnih storitev, torej mimo zakupljenih količin podatkov.

Na prvi pogled gre seveda za zero rating ponudbo oziroma ničelni dostop, čeprav storitev z ničelno tarifo ne prepoveduje ne slovenska ne evropska zakonodaja. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve, ki je v Sloveniji zadolžena za nadzor nad zakonom o elektronskih komunikacijah, je že prejela nekaj prijav kršitve. Te bo seveda morala obravnavati, vendar so z AKOS-a že sporočili, da jim je A1 predhodno poslal v pregled svojo ponudbo, da so podali svoje pripombe, ki so jih pri A1 v celoti upoštevali. Ali torej A1 torej krši načelo nevtralnosti interneta in ali ga sploh lahko krši, če smo že pred tremi leti govorili, da nevtralnega interneta v Evropi ni več? Na naša vprašanje o tem je odgovarjal Dušan Caf, direktor inštituta Digitas, ki nam je najprej pomagal razčistiti problem internetne nevtralnosti. Ali je A1 GO! Zero rating ponudba ali ne in ali so storitve po ničelni tarifi sploh prepovedane?

Če gledamo tehnično, za partnerje in uporabnike ni zaznati diskriminatorne obravnave, promet bodo enakovredno obravnavali. Direktiva cenovnega vidika ne prepoveduje, prepoveduje samo neenakopravno obravnavo. Tisti, ki govorijo, da je s tem kršeno načelo nevtralnosti, se motijo, to ni res.

Kljub temu pa je treba poudariti, da v Evropi ne moremo več govoriti o nevtralnosti interneta, ker ga je uredba razdelila na odprti internet in internet za specializirane storitve. Ob tem Dušan Caf še poudarja:

Take ponudbe so načeloma lahko skladne z uredbo, vendar če gledamo odprtost interneta kot takšnega, pa sta nevtralnost in odprtost interneta ogroženi.

Urška Henigman