Poleg velikega pomanjkanja prostora pa se oskrbovanci in njihovi svojci soočajo z velikimi stroški oskrbe. Kot pojasnjuje sekretar Skupnosti socialnih zavodov Jaka Bizjak je skupen strošek starostnika, ki potrebuje bolj zahtevno oskrbo, okoli 1600 evrov. Približno 400 evrov prispeva zdravstvena zavarovalnica, a delež se hitro zmanjšuje in, kot pravi Bizjak, to ne pokrije niti stroškov kadra. Raziskave kažejo, da samo četrtina starostnikov potrebuje tovrstne storitve. A ti, ki jih potrebujejo, jih rabijo veliko in stroški do konca njihovega življenja lahko narastejo na 100 tisoč evrov. Glede na raziskavo OECD ni države, kjer bi si upokojenci v celoti sami financirali storitev. Zato so zahodne države že poskrbele za sistem dolgotrajne oskrbe, s katerim poskrbijo za socialno najšibkejše.
Z največjim pomanjkanjem se sooča Ljubljana
Ministrstvo za delo je zaključilo javni razpis za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše. Na podlagi tega so podelili koncesije za skupno 928 dodatnih mest v domovih za starejše. Kot pravi odhajajoča ministrica Anja Kopač Mrak so upali, da bodo lahko izboljšali stanje.
Predvsem smo si želeli, da bi imeli denar, da bi lahko gradili domove, žal investicijska sredstva, ki so dodeljena ministrstvu to ne omogočajo. Uspeli smo le nekoliko pomagati pri prenovi.
Poleg velikega pomanjkanja prostora se oskrbovanci in njihovi svojci soočajo tudi z velikimi stroški oskrbe. Kot pojasnjuje sekretar Skupnosti socialnih zavodov Jaka Bizjak je skupen strošek starostnika, ki potrebuje bolj zahtevno oskrbo, okoli 1600 evrov. Približno 400 evrov prispeva zdravstvena zavarovalnica, a delež se hitro zmanjšuje in, kot pravi Bizjak, to ne pokrije niti stroškov kadra. Raziskave kažejo, da samo četrtina starostnikov potrebuje tovrstne storitve. A ti, ki jih potrebujejo, jih rabijo veliko in stroški do konca njihovega življenja lahko narastejo na 100 tisoč evrov. Glede na raziskavo OECD ni države, kjer bi si upokojenci v celoti sami financirali storitev. Zato so zahodne države že poskrbele za sistem dolgotrajne oskrbe, s katerim poskrbijo za socialno najšibkejše.
Pri nas tega žal še nimamo in delež, ki ga plača uporabniki in svojci, je med najvišjimi. Zato se moramo kot družba odločiti ali bomo šli po poti severne Evrope ali pa južne Evrope, kjer je skrb za starejše prepuščena svojcem.
Kljub visokim stroškom je povpraševanje po prostih mestih v domu zelo veliko. A država s tem, da v domove ne vlaga, kaže svoj odnos, in državljanom sporoča, da bodo morali sami poskrbeti zase.
