Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.
Herbarij Janeza Krstnika Flysserja iz Ljutomera iz leta 1696 je najstarejši znani herbarij na Slovenskem
V tokratni oddaji se posvečamo herbarijskim zbirkam, saj so del slovenske zgodovine, kulture in identitete. Herbarij je zbirka stisnjenih in posušenih rastlin opremljena z ustreznimi podatki. Herbarijske zbirke omogočajo trajno shranjevanje rastlin, med njimi tudi tistih, ki so zgodovinsko najpomembnejše – gre za tipske primerke – na katerih so bile opisane posamezne vrste in podvrste. Se v Sloveniji dovolj zavedamo pomena herbarijev? Kakšna je njihova uporabna vrednost? Kako pomagajo pri prepoznavanju rastlinskih vrst in kakšne raziskave se opravljajo na herbariziranih rastlinah ter kdo so bili začetniki preučevanja rastlinstva pri nas – o tem v oddaji Sledi časa.
Herbarijska pola s tursko preobjedo iz herbarija strupenih in tehnoloških rastlin Prve gimnazije Maribor. Preobjede spadajo v družino zlatičevk in so zelo strupene. Foto: dr. Valerija Babij
Med herbariji, ki jih je Prva gimnazija Maribor podarila Prirodoslovnemu muzeju Slovenije je tudi herbarij strupenih in tehnoloških rastlin, ki je nastal okoli leta 1860. Na fotografiji je navadni kristavec iz omenjenega herbarija. Foto: dr. Valerija Babij
Del botanične zbirke, ki jo je Prva gimnazija Maribor v letu 2017 podarila Prirodoslovnemu muzeju Slovenije. Foto: dr. Valerija Babij
Herbarijska pola iz herbarija Valentina Plemla z dolgolistno rosiko, nabrano leta 1843. Na poli je tudi prva v slovenskem jeziku napisana etiketa. Foto: Ciril Mlinar Cic
Herbarijska pola barjevke, ki jo je muzejski kustos Karel Dežman leta 1858 nabral na Ljubljanskem barju pri Bevkah, kasneje pa je tam izumrla. Foto: Ciril Mlinar Cic
Herbarijska pola iz zbirke Flora Germanica exsiccata (Nemška posušena flora) z alpsko možino, ki jo je muzejski kustos Henrik Freyer nabral na Golici v prvi polovici 19. stol. Danes vrsta v Karavankah samoniklo ne uspeva več. Foto: Ciril Mlinar Cic
Herbarijska pola s pritlikavo brezo, ki jo je Jurij Dolliner nabral na Malem polju pod Velim poljem v Julijskih Alpah. Kasneje je vrsta tam izumrla in v Sloveniji ne uspeva več. Foto: Ciril Mlinar Cic
Herbarijska pola s Zoisovo zvončico iz herbarija Karla Zoisa. Primerke neznane zvončice je Karel Zois poslal svojemu botaničnemu mentorju Francu Ksaverju Wulfenu, ki je rastlino opisal kot novo vrsto in jo poimenoval po najditelju. Foto: Ciril Mlinar Cic
Herbarijska pola s triglavskim dimkom iz herbarija Balthasarja Hacqueta. Po primerkih s Triglava je Hacquet rastlino opisal kot novo vrsto in jo poimenoval po naši najvišji gori. Foto: Ciril Mlinar Cic
Herbarijska pola s šmarnico (na sredini desno) iz herbarija Janeza Krstnika Flysserja. Foto: Ciril Mlinar Cic
Herbarijska pola s konopljo (levo zgoraj) iz herbarija Janeza Krstnika Flysserja. Foto: Ciril Mlinar Cic
Naslovna stran herbarija Janeza Krstnika Flysserja, kjer je v latinščini napisano, da je Janez Krstnik Flysser leta 1696 izdelal ta herbarij na stroške Janeza Gabrijela Gallermayerja. Foto: Ciril Mlinar Cic
Več o herbarijih si lahko preberete tudi v reviji Prirodoslovnega muzeja Slovenije Scopolia No 83/84: 1-414 (2015), Nada Praprotnik: Botaniki, njihovo delo in herbarijske zbirke praprotnic in semenk v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.
Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.
