Prvi na obisku

Park vojaške zgodovine Pivka

Prvi vojaški muzej je bil v pivških vojašnicah ustanovljen že aprila 1941. Kot italijanski vojak ga je vodil Tržačan Diego de Henriques, ki je pozneje postal svetovno znan zbiralec

pivka4

Kompleks starih pivških vojašnic je kraj, od koder so 26. junija 1991 na ceste zapeljali prvi tanki JLA in s tem začeli agresijo jugoslovanske vojske na pravkar osamosvojeno Republiko Slovenijo. Po odhodu JLA so bile stavbe opuščene in  opustošene, danes pa je to največji muzejski  kompleks v Sloveniji in tudi eden največjih vojaško-zgodovinskih kompleksov v tem delu Evrope. Med bolj prepoznavnimi eksponati Parka vojaške zgodovine Pivka sta jugoslovanska podmornica in nemška vojaška parna lokomotiva, v simulatorju pa se lahko obiskovalci preizkusijo v pilotiranju vojaškega letala MIG-21, ki leti z nadzvočno hitrostjo .

Vojaška zgodovina je pomemben del zgodovine pri nas, saj ima Slovenija strateški položaj na prehodu iz Srednje Evrope v Južno, razlaga direktor Parka vojaške zgodovine Pivka mag. Janko Boštjančič:

“Čez celo zgodovino so se prek tega območja selila ljudstva, premikale vojske, Slovenija je bila vedno na zemljevidih vojaških strategov. Ko govorimo o vojaški zgodovini torej govorimo o bogati dediščini in tudi zgodbah naših starih očetov. To je del naše zgodovine, ki ga ne smemo pozabiti. Je pa vojska v preteklosti predstavljala tudi veliko breme za Pivko in bila glavni razlog, da se to območje ni turistično razvilo.”

Zanimiva je dvojnost: nihče ne mara vojne, orožja se večinoma branimo in se ga bojimo, vemo, koliko gorja lahko prinese, vseeno pa ogled orožja fascinira. Mag. Boštjančič pravi, da je tako verjetno tudi zato, ker so v vojaška vozila vedno vgradili najnovejše tehnične izsledke posameznega obdobja. So pa tako fascinantna tudi zaradi svoje velikosti, “gre za neke vrste dinozavrov”. Kljub temu, da gre za najmanjšo serijsko podmornico na svetu, s svojimi 85 tonami obiskovalce najbolj impresionira jugoslovanska podmornica.

“Je spomenik dvojne vrste – po eni strani spomenik slovenski proizvodnji, saj je večji del podmornice, kljub temu, da so jo sestavljali v Splitu, nastal v slovenskih podjetjih, po drugi strani pa spomenik slovenskim podmorničarjem, ki so predstavljali znaten del podmorniških enot in bili nadpovprečno zastopani,” pojasnjuje mag. Boštjančič.

Vodnik Silvo Čelhar pravi, da si večina obiskovalcev od zunaj ne more predstavljati, v kako težkih razmerah so delali podmorničarji: ” Notri ne moreš normalno stati, ni stojne višine, ni stranišča, ni kuhinje, ni spalnice. Vse te stvari je bilo potrebno opraviti tam v tistem enem majhnem prostoru, tesno ob kolegih.

Na morju je bila ekipa podmorničarjev, ki jo je sestavljalo 10 ljudi, običajno osem dni. Jedli so minimalno in še to hrano, ki je zapirala, da jim ne bi bilo potrebno iti na stranišče, spali so sede, nikamor se niso mogli nasloniti, da jih ne bi slišali, so morali večino časa molčati, sporazumevali pa so se s pisanjem na listke. Zraka je bilo malo, v podmornici pa je bilo zelo vroče. Zaradi vsega tega so navezali res pristne stike, take, ki jih danes ni več.”

V Parku vojaške zgodovine Pivka so še posebej veseli obiskovalcev, ki so službovali na katerem od vozil, ki je zdaj eksponat v muzeju. Večkrat jih obiščejo nekdanji podmorničarji, ki enkrat letno tudi vodijo oglede v muzeju, njihov simulator letenja z letalom MIG-21 pa so preizkusili nekateri nekdanji piloti. “Pravijo, da gre za zelo pristno izkušnjo,” njihove odzive povzema mag. Boštjančič in na kratko opiše simulator: “Sestavlja ga originalni sedež letala MIG-21 z originalnimi komandnimi ročicami. Vse skupaj je nadgrajeno z računalniško simulacijo in viar očali, ki na nek način preslepijo možgane in te odpeljejo v nebo. Sam torej upravljaš letalo, od hitrosti do višine in nagibov.”