Aktualno

Evropski mladinski parlament je priložnost za neformalno učenje

170 mladih iz 27 držav je v Ljubljani debatiralo o evropskih temah, iskalo rešitve in sprejelo tudi resolucije

EMP
foto: EMP Slovenija

V Ljubljani se je končalo večdnevno srečanje mladih v okviru Evropskega mladinskega parlamenta. Gre za izobraževalni program, ki združuje mladino iz 38 držav in ji omogoča razpravo o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo Evropsko unijo in svet. V naši prestolnici je minule dni potekala 4. nacionalna seja slovenske podružnice evropskega mladinskega parlamenta, ki pa so se je udeležili tudi mladi iz 26 drugih evropskih držav. Projekt je simulacija Evropskega parlamenta, ki mladim ponuja velike možnosti za neformalno učenje. Dogodke organizirajo sami, zato poglabljajo svoje organizacijske in jezikovne spretnosti ter širijo svoj krog poznanstev, mladi pa se dobro spoznajo tudi s številnimi temami, o katerih razpravljajo evropski poslanci v Bruslju, in tudi s postopki sprejemanja odločitev in resolucij.

Po besedah Jaše Levstika iz Evropskega mladinskega parlamenta Slovenija se je v Ljubljani zbralo 170 mladih iz 27 držav, razdeljeni so bili v 14 komitejev (takih, ki jih najdemo tudi v pravem Evropskem parlamentu), vsak izmed njih se je ukvarjal s svojo temo. Te so bile zelo različne in zelo aktualne – od zunanjih odnosov Evropske unije, kmetijstva, pesticidov, regionalnega razvoja do zakonodaje s področja interneta.

“V zadnjih šestih dneh so delegati s pomočjo bolj izkušenih vrstnikov debatirali o teh temah – sprva v komitejih, zadnja dva dni pa so se zbrali na generalni skupščini, kjer vsak komite predstavi svojo resolucijo – torej probleme, ki so jih našli, in rešitve za te probleme, kot so si jih zamislili. Tako dajo priložnost vsem drugim, da, kot radi rečemo v žargonu, napadejo te resolucije, povedo, kaj se jim zdi v redu, kaj ne, kaj bi dodali … Na koncu mladi glasujejo, knjiga resolucij pa je glavni izdelek seje.”

Čeprav do evropskih poslancev pridejo le mnenja mladih, zbranih na mednarodnih sejah Evropskega mladinskega parlamenta, ne pa tudi na manjših srečanjih, kot je bilo ljubljansko, so tovrstni dogodki po mnenju slovenskega udeleženca Jakoba Mišiča Jančarja odlična priložnost za to, da “čas preživiš res kakovostno,” še posebej če si človek, ki ga zanima, kaj se dogaja v svetu.

Taka je tudi Valižanka Ffion McNamee, ki z obžalovanjem gleda na to, da po brexitu ne bo mogla več sodelovati v Evropskem mladinskem parlamentu (čeprav še vedno upa na drugačen razplet). Pravi, da je dobro, da so stvari predebatirane in zapisane. Šele tako sploh obstaja možnost, da jih kdo prebere. Z njo smo se pogovarjali ravno, ko se je iz velike dvorane Fakultete za matematiko in fiziko slišal bučen aplavz.

“Glasovali so o predzadnji, torej 13. debati in mislim, da je bila ravnokar sprejeta resolucija o varovanju živali. Ta vključuje zaščito živali v kozmetični in farmacevtski industriji, kjer je veliko testiranja na živalih, in zagotavljanje enakih standardov po vsej Evropski uniji o tem, kaj je etično in kaj ni. Sama sem bila sicer v komiteju za regionalni razvoj, govorili pa smo o gentrifikaciji. Nihče ne podpira takšnega urejanja okolišev, v katerem revne ljudi vržejo na cesto ali preselijo, in potem zgradijo tam mondeno četrt. Smo pa imeli mladi različna mnenja o tem, kako se s tem spopasti. 4 ure smo debatirali, res je to zahteven proces, na koncu pa smo sprejeli odločitev, da se moramo zadeve lotiti iz treh smeri: socialne, politične in ekonomske. Vse politične opcije se morajo spopasti s problemom gentrifikacije, na ekonomskem nivoju smo predlagali obdavčitve in uravnavanje cen nepremičnin in zemljišč, na socialnem pa, da je na voljo dovolj dostopnih stanovanjskih programov, tako da imajo revni ljudje, ki jih izselijo, kam iti.”

Na nacionalni seji so slovenski delegati izbrali tudi ekipo, ki se bo udeležila mednarodnega srečanja Evropskega mladinskega parlamenta oktobra v Rotterdamu.