Nesreča na genovskem viaduktu je izredno kompleksna in bo imela posledice tako za življenje Genove kot za politični ustroj države

Vprašanje, kaj je bil glavni vzrok za nesrečo na genovskem viaduktu, bo še nekaj časa ostalo v zraku, pravi naš rimski dopisnik Janko Petrovec. Preiskave so osredotočene na stanje, v katerem so bili nosilni kabli, objeti v prednapeti beton, ki so na tem delu mostu. Po poročanju italijanskih medijev naj bi že sam arhitekt Morandi 12 let po izgradnji viadukta opozarjal, da je treba pri vzdrževanju posebej paziti na korozijo ter da zato viadukt potrebuje posebno pozornost vzdrževalcev.

Včerajšnji tednik l’Espresso je objavil dokaze o sestanku strokovnjakov z ministrstva za transport, lokalnih oblasti in koncesionarja genovske avtoceste A10, ki se je zgodil februarja letos, na njem naj bi ugotovili, da je korozija uničila do 20 % kovinskega snopa v nosilnem kablu, zalitem v prednapeti beton. Kljub temu ni nihče zahteval, naj se omeji obseg prometa čez viadukt.

Prvi ljudje iz več kot 200 gospodinjstev, ki so zaradi nevarnosti zrušitve ostanka viadukta, morali zapustiti svoje domove, naj bi nadomestna stanovanja dobili danes. Vsi naj bi v novih domovih bili najpozneje novembra. V Genovi si seveda želijo tudi, da mesto ne bi ostalo prometno paralizirano. V roku dobrega meseca naj bi našli zasilne alternativne rešitve tako za cesto proti zahodu kot za železnico proti severu. Čimprejšnja rešitev avtocestne povezave vzhod – zahod je nujna, sicer bo Genova dejansko tvegala izgubo dela pristaniškega prometa.

Andreja Gradišar, Janko Petrovec