Po Zasavju potekajo štiri etape 1800 km dolge Slovenske turnokolesarske poti. Te dni zasavski del urejajo mladi prostovoljci iz tujine.
V četrtkovem jutru na Prvem se je Mojca Delač o tem pogovarjala z zasavsko dopisnico Karmen Štrancar Rajevec.
1800 km dolga pot po Sloveniji je najdaljša vezna gorsko-kolesarska pot v Evropi
V Zasavju potekajo štiri etape Slovenske turno-kolesarske poti, ki jo je Planinska zveza Slovenije odprla pred dvema letoma. Pot ponuja možnost spoznavanja Slovenije tudi z malce drugačne perspektive, nam je v jutranjem oglašanju povedala Karmen Štrancar Rajevec. Pot je tudi dober primer sodelovanja, saj poteka po večinoma za planince in pohodnike poznanih poteh, ki jih torej delijo planinci in kolesarji. O sobivanju obojih je spregovoril Franci Razpet, eden od soavtorjev in skrbnikov Slovenske turno-kolesarske poti.
Izjemno lep primer! Slovensko turno-kolesarsko pot smo poskusili speljati po že obstoječih planinskih poteh. Seveda tam, kjer je tehnično to tudi mogoče. Planinci so bili navdušeni nad idejo, dogovorili smo se za sodelovanje.
1800 km dolga pot, ki poteka od morja do panonske nižine, je najdaljša vezna gorsko-kolesarska pot v Evropi, na kateri kolesarji premagajo približno 50.000 višinskih metrov.
Poteka po skritih, najlepših kotičkih Slovenije. Izjemno pridobiva na popularnosti. Obiski koč s strani kolesarjev so vedno pogostejši.
V teh dneh v Zasavju poteka urejanje in markiranje 130 km zasavskega dela poti, kjer bodo na novo postavljene skupne table, osvežene planinske markacije in dodane turno-kolesarske.
Akcija poteka na pobudo Mladinskega centra Trbovlje in pod nadzorom Planinske zveze Slovenije. Na njej pa delajo mladi prostovoljci v okviru Evropske prostovoljske službe. Mladi prihajajo iz Francije, Španije, Bosne in Hercegovine ter Kosova.
V pogovoru lahko slišite tudi nekaj priporočil Gašperja Venca o tem, kako načrtovati pot in kje je najbolje začeti. Možnosti je seveda kar nekaj.
Pri nas gre velik del poti po gozdnih poteh, vlakah, kar je tudi nekaj posebnega, ker smo se poskusili čim bolj ogniti asfalta, saj za gorskega kolesarja to nekako ni ravno zanimivo.
