Smetenje okolja

Več stvari pomeni več smeti

foto: pixabay

Hiter način življenja, porast količine embalaže in izdelkov za enkratno uporabo in nebrzdano potrošništvo, katerega slogan bi lahko strnili v besede: kupi poceni, po uporabi zavrzi, kupi novo, so glavni razlogi za povečano smetenje našega okolja, pojasnjuje Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja.

Ogromno je embalaže za hitro prehrano. Na primer program Keep America beautiful ugotavlja, da embalaža hitre prehrane predstavlja približno pet odstotkov vseh odpadkov v Ameriki. Ogromna količina te embalaže pristane v naravi.

V Sloveniji je tovrstno odmetavanje smeti povzročilo veliko ekonomsko škodo, še poudarja Katja Sreš.

Po zadnjih podatkih iz leta 2017, je direkcija za infrastrukturo za čiščenje parkirišč z odvozom smeti porabila 150 tisoč evrov, za čiščenje obcestja pa skoraj 250 tisoč evrov. Zavedati se moramo, da gre za davkoplačevalski denar, ki bi ga vsekakor lahko namenili za ozaveščanje, da do tega sploh ne bi prihajalo.

Jaka Kranjc, vodja popisa pri društvu Ekologi brez meja, opozarja, da tudi pri odlaganju odpadkov zgledi vlečejo. Odpadki privabljajo odpadke. Če se bo nekje pojavila ena plastenka, se bo dokaj hitro tam znašlo še nekaj drugih smeti.

Pri čiščenju divjih odlagališč opažamo, da če jih ne očistimo do konca, če so odpadki vidni in območje še vedno zgleda degradirano, je velika možnost, da se bodo smeti dodatno nalagale.

Kot dodaja Katja Sreš, smetenje v takšnih primerih, ko ostaja vidno, postane normalno in sprejemljivo vedenje v smislu, da to počnejo tudi vsi ostali. Prisotno je tudi prepričanje, da se smetenje ljudem ne zdi okoljski problem.

Še en dan nas loči od globalne in vseslovenske čistilne akcije Očistimo Slovenijo 2018, kot pozivajo Ekologi brez meja, se ji še vedno lahko pridružite in tako prispevati k bolj čistemu okolju, dogajalo pa se bo še mnogo drugih zanimivih aktivnosti, ki bodo potekale po celotni Sloveniji. Čistila se bo obala, potekal pa bo tudi projekt Očistimo vode, kjer se bo posebej čistile brežine rek in jezer. Hkrati ste vabljeni, da prispevate k popisovanju odlagališč, ki jih lahko vpišete v register divjih odlagališč s pomočjo mobilne aplikacije.

Še bolj kot 15. september, pa so pomembni vsi naslednji dnevi v tem letu in v prihodnjih letih, opozarja Katja Sreš.

Ta dan in ob ostalih okoljskih dnevih smo malo bolj pozorni in razmišljamo o tej problematiki. Potem pa pridemo domov, zapademo v stare navade in pozabimo na naše dobre razmisleke. Zato je res pomembno, da jih ohranjamo tudi vnaprej. Če smo sedaj počistili za sabo in za drugimi, naj tako tudi ostane in skrbimo za to, da proizvajamo čim manj odpadkov.

Cilj letošnje kampanje je res dolgoročen. V društvu Ekologi brez meja pripravljajo vse do konca letošnjega leta številne izobraževalne aktivnosti, vse v želji, da bi tokrat Slovenijo zares čistili še zadnjič.

Več informacij o poteku čistilne akcije dobite na //www.ocistimo.si/