Koncept Zero Waste

O vedno bolj popularnem načinu življenja z manj odpadki

Živeti trajnostno pomeni živeti odgovorno. Do sebe, do drugih ljudi in do okolja. Odgovoren odnos pa vključuje vrednote kot so spoštovanje, zmernost, obzirnost, varčnost. Čeprav se mnogo ljudi še vedno ni pripravljenih odreči navadam in ugodju, ki ga je prinesel potrošniški način življenja, je vedno več tistih, ki se zavedajo lastne odgovornosti tako za svoje življenje kot za prihodnost mlajših generacij in se ne izgovarjajo več na tisti najbolj pogosto slišani izgovor, da kot posamezniki v tem globalnem kolesju ne zmorejo ničesar storiti.

Premisli in zavrni česar ne potrebuješ, zmanjšaj uporabo, ponovno uporabi, recikliraj, popravi. To so glavna načela trajnostnega načina življenja, vedno bolj popularnega koncepta Zero Waste oziroma načina življenja z manj odpadki, življenskega sloga prihodnosti, za katerega se odloča vedno več ljudi.  Prvi korak  predstavlja temeljit premislek o tem kaj zares potrebujemo v svojem življenju. Živa Lopatič, vodja pravične trgovine 3 muhe.

Prva stvar, ki jo moramo narediti je, da zmanjšamo uporabo in se začnemo spraševati kaj zares potrebujemo in kako to uporabljamo.

Konkretno: izdelke za enkratno uporabo zamenjajmo z bolj trajnimi. Kupujmo rabljene izdelke in podarimo ali prodajmo tiste, ki jih ne potrebujemo več. Reciklirajmo, kar je le mogoče, kompostirajmo in ponovno uporabljajmo.

Kot potrošniki lahko začnemo z odgovornim nakupovanjem, še poudarja Živa Lopatič. Namesto plastične nakupovalne vrečke uporabimo platneno vrečko za večkratno uporabo, namesto plastičnega pribora uporabimo lesenega, ne kupujmo vode v plastenkah, temveč pijmo vodo iz pipe in steklenic za večkratno uporabo. Varčujemo lahko z energijo, vodo, zmanjšamo število voženj z avtomobilom, jemo lokalno in sezonsko hrano.

Področje, kjer lahko najhitreje dosežemo velike in pomembne spremembe, pa so oblačila, poudarja Mateja Kraševec iz  društva Humanitas. Po zadnjih raziskavah uporabljamo zgolj 20 odstotkov oblačil, ki jih posedujemo v naših omarah. Zato – ne kupujemo novih oblačil.

Lahko se odločimo, da nekaj časa oblačil sploh ne bomo kupovali. Lahko pa kupujemo manj in etično ter trajnostno pridelana oblačila, ki jih bomo lahko uporabljali dlje časa. Na voljo imamo izmenjevalnice oblačil, trgovine z oblačili iz druge roke, lahko pa si izmenjave oblačil organiziramo tudi med seboj; v službi, med prijatelji itd.

Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja, ki je član evropske mreže Zero Waste Europe, pravi, da po zadnjih podatkih v Sloveniji letno zavržemo 10 kg še uporabnih stvari na osebo. Zato poziva, da ne kupujemo nepotrebnih stvari, ki se potem kopičijo v naših omarah ali pristanejo v smeteh, kupujmo manj in bolj kakovostno, oblačila, pohištvo, kuhinjske aparate in podobne predmete kupujmo iz “druge roke” ali si jih izmenjujmo, stvari, ki jih potrebujemo le občasno, si izposodimo. Po svetu in tudi v Sloveniji obstaja vedno več centrov ponovne uporabe, trgovin z rabljenimi oblačili, garažnih razprodaj, trgovin brez embalaže, izposojevalnic stvari, knjižnic, izmenjevalnic, popravljalnic. Vse informacije o tem pa dobite na spletni platformi Manj je več, ki so jo razvili v Društvu Ekologi brez meja.

Oblikovali smo karto mojstrov, kjer je vpisanih že več kot 260 različnih mojstrov; šivilje, čevljarji, dežnikarji, popravljalci glasbil. Najdete tudi seznam posameznikov in organizacij, kjer si lahko stvari sposodite. Na tej karti najdete tudi seznam trgovin, ki prodajajo rabljene predmete in karto Zero Waste trgovin, kjer lahko določene izdelke kupite brez embalaže. Na spletni strani so zbrane tudi organizacije, ki zbirajo rabljene predmete. Skratka gre za vsesplošen portal, kjer najdete informacije o tem kako predmetov ne zavreči ampak jih popraviti ali podariti komu drugemu.

Potrošniki smo tisti, ki imamo moč, še poudarja Katja Sreš. Vsakič, ko se odpravimo v trgovino smo kot na volišču, s svojimi dejanji izbiramo kakšen vpliv bomo imeli na naše okolje in prihodnost.