Vsem se kdaj zgodi, da pridemo v nek prostor, pa smo pozabili, po kaj smo prišli. Da odpremo omaro, pa nimamo pojma, kaj iščemo, da pozabimo ime sogovornika, ki ga sicer dobro poznamo, da imamo besedo na koncu jezika, pa se je ne spomnimo. Kdaj pa to postane težava, ker se pojavlja prepogosto in nas začne skrbeti, da je z našimi možgani nekaj narobe? O tem smo se pogovarjali z nevrologom dr. Jeremyjem Isaacsom.
Z nevrologom dr. Jeremyjem Isaacsom o funkcionalni kognitivni motnji
Vsem se kdaj zgodi, da pridemo v nek prostor, pa smo pozabili, po kaj smo prišli. Da odpremo omaro, pa nimamo pojma, kaj iščemo, da pozabimo ime sogovornika, ki ga sicer dobro poznamo, da imamo besedo na koncu jezika, pa se je ne spomnimo. Kdaj pa to postane težava, ker se pojavlja prepogosto in nas začne skrbeti, da je z našimi možgani nekaj narobe? O tem smo se pogovarjali z nevrologom dr. Jeremyjem Isaacsom.
To je pri ljudeh res vedno pogostejša skrb. Na naši kliniki smo med drugim opazili tudi, da nas obišče vedno več mladih ljudi, zaskrbljenih za svoj spomin, in to prav zaradi primerov, kot ste jih orisali/…/ to so pravzaprav zelo normalna doživetja, ki se zgodijo zdravim ljudem. Vsem se bo to kdaj pa kdaj zgodilo, vprašanje pa je, zakaj se pri nekaterih dogaja pogosteje in jih zato začne skrbeti, da gre za kakšno okvaro možganov.
Stres, ki nastane zaradi tega, pa te stvari samo še poslabša, sploh, če se potem ves čas nadziramo in opazujemo, ali bo prišlo do teh težav s spominom, čemur potem lahko sledi čustven, katastrofični odziv, pravi dr. Isaacs.
In kaj je funkcionalna kognitivna motnja?
“Funkcionalno” v tem primeru opisuje simptome, ki se pojavljajo brez prisotnosti bolezni ali poškodb živčnega sistema.
Funckionalni kognitivini simptomi so kognitivne težave, ki niso posledica bolezni ali poškodbe. To je drugače kot pri ljudeh, ki imajo težave s spominom zaradi Alzheimerjeve bolezni ali zaradi kapi. Do te motnje pride pri fiziološko zdravih možganih, vendar pa ljudje ne čutijo, da jih lahko povsem zdravo uporabljajo.
Kognitivno zahteven svet
Seveda pa občutku, da si ne moremo zapomniti vsega, kar je sicer nekaj povsem normalnega, saj človeški spomin ne deluje kot snemalnik, ki bi vse posnel do pičice natančno, ne pripomore tudi dejstvo, da smo na vsakem koraku zasipani z dražljaji in mnogoterimi informacijami:
Naša družba je kognitivno vse zahtevnejša, količina dražljajev se povečuje. Vse manj pa imamo možnosti, da se v resnici učimo. Učenje namreč zahteva ponavljanje in koncentracijo. Prav vse to prispeva k temu, da ljudje vedno bolj poročajo o tem, da je veliko inforamacij, pa si ničesar ne zapomnijo. Prav zaradi družbe, v kateri živimo.
