Med štirimi stenami

S prostostjo je povezanih veliko eksistencialnih stisk

Imajo nekdanji zaporniki na voljo dovolj podpore, da prekinejo začarani krog zapor-prostost-zapor?

backlit-crime-dark-143580
foto: Donald Tong

V slovenskih zaporih je nekaj več kot tisoč ljudi. “Obravnava zaprtih ljudi mora biti organizirana tako, da zaprte ljudi usposablja za življenje na prostosti in jih odvrača od ponavljanja kaznivih dejanj, da bodo po prestani kazni lahko živeli v skladu z veljavnimi pravnimi in moralnimi normami,” piše na spletni strani Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Zato vsak zapornik ob prihodu za rešetke dobi osebni načrt, ki naj bi mu pomagal, da se v zapor po prestani kazni ne bi več vrnil, je razložila Lucija Božikov, vodja Sektorja za tretma na Generalnem uradu Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Zaporniki lahko v zaporu tudi delajo in se izobražujejo.

Podatki sicer kažejo, da je povratnikov v slovenskih zaporih ta hip kar 48 odstotkov. Nekaterim od njih zapor v primerjavi z življenjem na prostosti dejansko pomeni bolj stabilno okolje, saj imajo v zaporu zagotovljeno streho nad glavo in hrano, kar na prostosti ni nujno, meni nekdanji zapornik Damjan, ki takole opiše svoj prihod iz zapora:

“V bistvu sem prišel z dobrega na slabše. Iz zapora, kjer sem imel tri obroke in posteljo, sem prišel direktno na ulico, pod nebo. Zapor je za marsikoga zatočišče. So bili tudi taki primeri, ki so okoli zime zelo radi noter prišli. Zima zunaj je kruta.”

Pove še, da je odvisnikom morda še težje, saj se jim svojci pogosto odpovedo. Tako res nimajo nikogar in ničesar, kamor bi se lahko vrnili. Meni, da bi bila dobra rešitev neke vrste prehodni dom, saj bi tam človek lažje počakal na socialno podporo in tudi sicer uredil svoje življenje po prihodu iz zapora.